Z novostmi v lov za obiskovalci

Muzej solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline se v novo sezono podaja z osveženo etnološko zbirko, novimi eksponati v dopolnjenem muzejskem programu in uvodno fotografsko razstavo Brigite Mader in Siegfrieda Schwarza. Optimistične napovedi, kako bodo novosti prispevale k še večji prepoznavnosti tega idiličnega območja, pa kaj hitro skazi birokratska počasnost države pri pripravi dokumentacije za uvrstitev solin na seznam Unesca.

V solinarski hišici na Fontaniggah so  odprli fotografsko razstavo  Brigite Mader in Siegfrieda Schwarza (med Francom Jurijem in Duško Žitko)   Foto: Nataša Hlaj
V solinarski hišici na Fontaniggah so odprli fotografsko razstavo Brigite Mader in Siegfrieda Schwarza (med Francom Jurijem in Duško Žitko)  Foto: Nataša Hlaj

FONTANIGGE > Ravnatelj piranskega Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran Franco Juri pravi, da je po dvajsetih letih, odkar so na Fontaniggah postavili na ogled prvo zaokroženo zbirko o solinarstvu, napočil čas za njeno temeljito osvežitev. In to v pravem pomenu besede.

Krajinski park Sečoveljske soline bi že zdavnaj moral biti na seznamu Unescove dediščine. Tako je prepričan vodja parka Andrej Sovinc, ki je nacionalni komisiji za Unesco prvi predlog za pripravo dokumentacije poslal že leta 2004. Od takrat do danes se zadeve niso premaknile z mrtve točke. “Razočaran sem, ker še vedno ni ustanovljena strokovna komisija za pripravo nominacije. Pripraviti je treba obsežno dokumentacijo, ki bo vsebovala primerjalno analizo, s katero bomo morali utemeljiti, zakaj si prav naše soline zaslužijo pridružitev na Unescov seznam. Čas beži. Bojim se, da nas bodo prehiteli sosedi. Zavedati se moramo, da so realni tekmeci tudi hrvaški Nin ali Ston, na italijanski strani pa Comachio ali Cervia,” opozarja Sovinc.

Zbirko so osvežili in dopolnili

Pred tradicionalno otvoritvijo, v času pred velikonočnimi prazniki, so prepleskali prostore, zidove dekorirali s posebnimi vzorci, kar je bilo običajno v starih časih, oprali so posteljnino, sanirali omet in polakirali lesen pod. V drugi solinarski hišici so dopolnili zbirko, v vitrine namestili nekaj novih predmetov, denimo, ladijske modele.

V razstavno-pedagoškem centru, ki prav tako domuje v eni od obnovljenih hišic, pa so v petek odprli razstavo Povezave med Histrijo in AvstrijoBrigite Mader in Siegfrieda Schwarza. Avtorja sta v fotografski objektiv tenkočutno ujela istrske motive, prepletene z raziskovanjem tukajšnje naravne in kulturne dediščine.

Brez EU denarja težko do novosti

Juri je zadovoljen, da imajo za uresničitev ambicioznih načrtov na voljo evropski denar, ki ga črpajo prek projektov Openmuseums in Adriastorical Lands. Tudi v prihodnje se nameravajo lotiti nekaterih nujnih naložb, a je njihova uresničitev odvisna od finančne radodarnosti države. “Naš največji projekt je obnova vsaj ene, še raje pa kar dveh solinarskih hišic ob kanalu Giassi. Za eno že imamo v rokah tudi gradbeno dovoljenje. Ukrepati bo treba kar hitro, saj je objekt že tako poškodovan, da se bo kmalu povsem porušil,” opozarja Juri.

Če bo obnova hišic najbrž primorana čakati na boljše finančne čase, pa bodo obiskovalci tega dela krajinskega parka (v sezoni jih naštejejo prek 10.000) kmalu deležni še ene novosti v ponudbi. Ob vhodu v park na Fontaniggah bodo imeli na voljo 25 koles, s katerimi se bodo lahko zapeljali na ogled tega dela solin in tamkajšnjih muzejskih zbirk. V korak s časom bodo šli tudi pri pedagoški dejavnosti, saj bodo v kratkem predstavili delovne liste za šolarje, ki bodo lahko tudi na tak način spoznavali posebnosti etnološke zbirke v Muzeju solinarstva.

NATAŠA HLAJ


Najbolj brano