Z invalidskim vozičkom po središču Kopra

Kako je mesto prilagojeno za mladega gibalno oviranega posameznika, ki želi študirati v Kopru? Odgovor na to vprašanje sta Primorsko svetovalno središče (PRIMSS) in Študentska organizacija Univerze na Primorskem poiskala s socialnim eksperimetom, ki sta ga v sodelovanju s Centrom mladih Koper izvedla že junija in ga danes, na svetovni dan človekovih pravic, predstavila javnosti.

Skozi socialni eksperiment so v Primorskem svetovalnem središču 
in Študentski organizaciji Univerze na Primorskem želeli prikazati, 
kako različni sta lahko poti dveh študentov po koprskem središču, 
če je eden izmed njiju gibalno oviran. Foto: PRIMSS
Skozi socialni eksperiment so v Primorskem svetovalnem središču in Študentski organizaciji Univerze na Primorskem želeli prikazati, kako različni sta lahko poti dveh študentov po koprskem središču, če je eden izmed njiju gibalno oviran. Foto: PRIMSS

KOPER > V socialnem eksperimetu, naslovljenem Po kateri poti hodiš TI, so na obhod po mestu poslali dva akterja - tetraplegika v invalidskem vozičku in drugega, ki ni gibalno oviran. “Pri tem so nas zanimali odzivi mimoidočih in njihova informiranost o dostopnih poteh za uporabnike invalidskih vozičkov,” je povedala Nikolina Jeretič, strokovna vodja PRIMSS in vodja projekta. Socialni eksperiment so zato prikrito posneli iz različnih zornih kotov - iz perspektive opazovalca ter iz osebne perspektive gibalno ovirane in gibalno neovirane osebe. S tem so pri gledalcih želeli doseči boljše vživljanje zlasti v izkušnjo gibalno oviranega in s tem boljše razumevanje njegovega položaja.

Že tretji socialni eksperiment

Po kateri poti hodiš TI je že tretji socialni eksperiment v izvedbi PRIMSS in ŠOUP. V minulih dveh letih so na podoben način - s pomočjo prikritega snemanja - preverjali, kako se mimoidoči na ulici odzivajo na stisko človeka ter kako se odzovemo, ko naletimo na prizor nasilja - bodisi moškega nad dekletom bodisi obratno.

Kako do Titovega trga?

V posnetku oba akterja opravita enako pot. Ko se tetraplegik Nino nameni s tržnice prek Gortanovega trga proti Titovemu trgu, tam naleti na oviro - stopničke. Za napotek, kako naprej, prosi mimoidočega, ki ga usmeri na Kidričevo ulico. In tu je že prva ugotovitev eksperimenta: o invalidom prijaznih poteh ni na voljo dovolj informacij.

Koraki k izboljšanju dostopnosti za vse

Na okrogli mizi, ki je sledila premierni predstavitvi videposnetka, sta se moderator dr. Ernest Ženko in gostja dr. Sandra Bašič Hrvatin, oba profesorja na Univerzi na Primorskem, strinjala, da je potrebno spodbuditi razpravo o prilagoditvah in izboljšavah na področju dostopnosti univerze za gibalno ovirane študente in povezati študente njenih članic, ki bi lahko med študijem razvili spletno aplikacijo dostopnih točk za gibalno ovirane posameznike v slovenski Istri.

Ksenija Bratuš Albreht iz Zavoda za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov Šentprima je dodala: “Pri zaposlitveni rehabilitaciji sodelujemo z veliko podjetji, ki večinoma upoštevajo gibalno oviranost naših uporabnikov in so pripravljeni na določene prilagoditve in izboljšave v konkretnem delovnem okolju. To so sicer vprašanja, ki več ne bi smela soditi v razpravo današnjega časa. Še večja stigma  in predsodki so povezani z duševno bolnimi posamezniki, kjer je njihova invalidnost skrita.”

Vodja socialnega eksperimenta Nikolina Jeretič ocenjuje, da je eksperiment prvi korak pri izboljšanju razmer na področju dostopnosti lokacij za gibalno ovirane posameznike v Kopru in napoveduje, da bo “zavod PRIMSS prevzel iniciativo pri nadaljnjih korakih v tej smeri in koordiniral aktivnosti, ki so jih predlagali gostje okrogle mize.”

K razpravi o tem, kako to pomanjkljivost odpraviti, sta na današnji okrogli mizi, s katero so pospremili predstavitev eksperimenta, svoje izkušnje prispevala Aljoša in Miranda Škaper. Vodji spletnega portala pridem.si, ki je prvi slovenski imenik dostopnih točk za gibalno ovirane, sta predstavila tudi aplikacijo Ljubljana by wheelchair, ki gibalno oviranim obiskovalcem prestolnice pomaga pri navigaciji po mestu. Svetuje jim, kje spati, kaj si ogledati, kam zaviti po okusen zalogaj in kje najti primerna javna stranišča.

Ljubljanska aplikacija kot primer dobre prakse

“Če bi imeli takšno aplikacijo tudi za naša mesta, denimo Obala by wheelchair, bi to bilo v veliko pomoč gibalno oviranim in bi hkrati pripomoglo tudi k boljši informiranosti splošne javnosti,” je prepričana Nikolina Jeretič. V primerjavi s tiskanim zemljevidom bi bila spletna aplikacija boljša, ker dopušča vnos sprememb, meni.

Socialni eksperiment je v splošnem pokazal, da je Koper invalidom dokaj prijazno mesto, a ponekod so potrebne izboljšave. Denimo ob vhodu na dvorišče fakultete za humanistiko (ta sicer velja za enega invalidom najbolj dostopnih objektov v mestu), kjer je majhna stopnička Ninu otežila pot. “Takšne male prepreke, ki jih večina sploh ne opazi, za gibalno oviranega pa lahko predstavljajo problem, se da zlahka odpraviti,” meni Jeretičeva. “Premalo se zavedamo, kako pomembno je za invalidne osebe načrtovanje. Predvideti morajo prav vsak korak - od tega, kam bodo šli na stranišče, do tega, kje bodo pojedli kosilo. Življenje je krhko, v vsakem trenutku se lahko komurkoli zgodi, da postane invalid,” poziva k premisleku. Tako kot se je Ninu, aktivnemu športniku in gasilcu, ki ga je poškodba vretenca ob nesrečnem skoku v vodo prikovala na voziček.


Najbolj brano