Z enotno vstopnico do večje enotnosti med vaščani

Kako povezati in utrditi raznoliko turistično ponudbo v posameznih vaseh na istrskem podeželju? V turistični organizaciji koprske občine na to vprašanje odgovarjajo z novostjo, ki jo bodo februarja uvedli v Hrastovljah - skupno vstopnico.

HRASTOVLJE>“Skupna vstopnica bo naprodaj v vaškem turistično-informacijskem centru in bo omogočila dostop do vsega zanimivega, kar kraj ponuja. Njene cene še nismo dorekli, o tem se še pogovarjamo,” pravi vodja Turistične organizacije Koper Tamara Kozlovič.

Del denarja v vaško blagajno

V Hrastovljah bo obiskovalec s skupno vstopnico imel dostop do cerkve Svete Trojice, do dveh umetniških galerij, lahko se bo udeležil degustacij domačih dobrot, ki jih bodo pripravljali v gostilni Švab in na turistični kmetiji Škrgat, si ogledal zbirko orožja in drugih starih predmetov pri vaščanu Grozdanu Pohlenu ter obiskal farmo Trček in trgovino s suhomesnatimi izdelki, ki jo Trčkovi nameravajo odpreti v središču vasi.

Za projekt bodo v enem letu porabili 40.000 evrov; 25.000 evrov bo prispevala organizacija LAS Istre, ostalo pa koprska občina. Ta od projekta ne bo imela dobička, s prodajo vstopnic naj bi pokrili naložbo, del denarja pa se bo stekel neposredno v vaško blagajno za nadaljnji razvoj kraja.

Če se bo novost, ki jo pilotno uvajajo v Hrastovljah, prijela, bo skupna vstopnica postala del ponudbe tudi v drugih istrskih vaseh, zlasti tistih, kjer že obstaja gostinska ponudba.

Namen projekta je med drugim tudi ta, da se utrdijo in povežejo v Istri prepogosto neenotne vaške skupnosti. “Želimo, da bi vaščani sami prepoznali razvojni potencial svojega kraja, da bi združili moči pri njegovi promociji in nenazadnje našli v tem tudi priložnost za samozaposlitev,” razmišlja Tamara Kozlovič.

Premalo sodelovanja

Podobnega mnenja je Janko Sever, predsednik sveta krajevne skupnosti Črni Kal, kamor spadajo tudi Hrastovlje. Na nedavnem prednovoletnem srečanju s predsedniki vaških skupnosti je poudaril: “V naši krajevni skupnosti je kar nekaj nosilcev gospodarske dejavnosti, ki pa med seboj slabo ali pa sploh ne sodelujejo. Ne glede na to, ali gre za gostinstvo, kmetovalstvo, živinorejo ali trgovino, je sodelovanje pri razvoju krajevne skupnosti kot najnižje oblike lokalne samouprave skupno dobro, ki prinaša koristi tako lastnikom gospodarskih družb kot ljudem, ki tu živimo.”

Napovedal je, da bodo krajane kmalu povabili na predavanje o socialnem podjetništvu in pripravili izhodišča za izdelavo celovitega programa razvoja krajevne skupnosti, ki naj bi omogočila samozaposlitev krajanov. K sodelovanju pri razvoju podeželja je pozvala tudi Tamara Kozlovič: “Če ima kdo dobro idejo, ki je tudi uresničljiva, so pri nas vedno odprta vrata.”

ILONA DOLENC

---