Vsaka vas ima svoje štorije

“Ljudje ogromno vedo, premalo pa je zapisanega,” o legendah, mitih in zgodbah Istre pravi njihov zbiratelj Alberto Pucer. Da dragoceni utrinki preteklosti ne bi šli v pozabo, jih je nekaj zbral v knjižici Istrske štorije.

Alberto Pucer (desno) in Robert Titan sta Istrske štorije predstavila v gostilni Idila v Padni, kjer se je z njima pogovarjala Tanja Jakomin Kocjančič Foto: Helena Race
Alberto Pucer (desno) in Robert Titan sta Istrske štorije predstavila v gostilni Idila v Padni, kjer se je z njima pogovarjala Tanja Jakomin Kocjančič Foto: Helena Race

PADNA > Istrske štorije je že dvanajsta knjiga, pod katero se je podpisal Alberto Pucer, s fotografijami pa jo je opremil in oblikoval Robert Titan.

Šole bi morale spodbujati zapisovanje zgodb

Poleg kratke zgodovine Istre prinaša razlage poimenovanja Šavrinov. Ime bi lahko izhajalo iz grške besede sauros, ki pomeni martinčka ali konja rjave barve, ali iz besede šavra, ki pomeni marogasto kravo ...

Pri zgodbah je Pucer uporabljal tako pisne (arhivske) kot ustne vire in legende, vse skupaj pa je predstavil v poljudnem jeziku. “Tako kot ima vsaka vas svojo kuhinjo, bi morala imeti tudi knjigo svojih 'štorjic'. Ni treba biti pisatelj, treba jih je zbrati in zabeležiti, pri tem pa bi veliko lahko storile tudi šole, ki bi morale spodbujati zapisovanje zgodbe o preteklosti,” poziva Pucer.

Izolani so morali s “kanelami” pihati oslu v zadnjico

Zbranega ima ogromno materiala, Istrske štorije so le “nekaj kamenčkov tega mozaika”. 20 zgodb tako prinaša legende o boginji Ateni, ki ji je ščit padel v morje, postal skala, na njej pa je zrasel Koper, o Argonavtih, ki so potovali tudi skozi Istro in dali ime Dragonji, o belem golobu, ki je rešil Izolo pred napadom Genove, o poganski boginji plodnosti Boni, ki je dala ime Koštaboni ... Pirančani in Izolani lahko preberejo, kako so se njihovi predniki prepirali zaradi meje - po eni od bitk, so Pirančani od poraženih Izolanov zahtevali, da s “kanelami” pihajo oslu v zadnjico. Med zanimivejšimi je tudi zgodba o “morskem čudu” - tako so domačini poimenovali ogromno ribo (kita), ki je prej niso nikoli videli in je priplavala v Sečoveljski zaliv. Ta zgodba je bila prvič zapisana prav v Primorskih novicah, kjer je začel Pucer pred 30 leti objavljati zgodbe o istrski preteklosti.

HELENA RACE


Najbolj brano