Vsak zase majhni, skupaj pa kos polovici Evrope

Sodelovanje pri promociji prinaša petim severnojadranskim pristaniščem, povezanih v združenje Napa, dolgoročne koristi, poudarjajo vodilni v koprskem, tržaškem, beneškem, ravenskem in reškem pristanišču. A če hočejo resno tekmovati s severnoevropskimi velikani, potrebujejo vlaganja - v nove kontejnerske terminale in železnice.

KOPER>“Del tovora nam je uspelo prenesti na severni Jadran,” po dveh letih od ustanovitve Nape ocenjuje šef Luke Gregor Veselko. Pet “severnojadrancev” je lani namreč skupaj zabeležilo 22-odstotno rast pretovora kontejnerjev. A to je, denimo, še vedno šestkrat manj, kot so lani pretovorili v največjem evropskem pristanišču Rotterdamu. Skozi Koper, Reko, Trst, Benetke in Raveno skupaj je lani šlo 1,8 milijona kontejnerskih enot TEU, skozi Rotterdam pa 11,8 milijona TEU. Skupni pretovor v severnem Jadranu je znašal 124 milijonov ton, v Rotterdamu pa 434 milijonov ton.

Eden glavnih ciljev združenja je tako pridobiti nove tovore, ki bi jih sicer prestregla pristanišča na severu Evrope. Paolo Costa, predsednik beneške pristaniške uprave, ponazarja, da je to kot ribolov. “Vseeno je, kdo ujame ribo. Potem si jih bomo že razdelili. Uspeh vsakega od petih pristanišč pomeni uspeh za vseh pet. Ladja, ki se odloči uporabiti severnojadransko pot, bo drugič ob drugačni priložnosti morda uporabila katero od drugih severnojadranskih pristanišč,” odgovarja Costa na pomisleke, da so si pristanišča med seboj vendarle v prvi vrsti tekmeci.

Cilj petih iz združenja Napa je do leta 2030 povečati pretovor kontejnerjev na šest milijonov TEU. S sedanjo infrastrukturo seveda ne, zato ima vseh pet pristanišč ambiciozne načrte za povečanje zmogljivosti.

Na Reki so lani dobili tujega strateškega partnerja, to je filipinski ICTS, ki je promet v letu dni povečal za četrtino, v nekaj letih bo v pristanišče vložil 55 milijonov evrov, Luka Reka pa 35 milijonov, je povedal predsednik pristaniške uprave Luke Reka Bojan Hlača.

V petih letih bo Reka dobila dva kontejnerska terminala, prvega že prihodnje leto, tako da bo leta 2025 lahko pretovorila 2,5 milijona TEU. Hrvaška pa pospešeno išče tudi partnerja za novo ravninsko železniško progo z Reke proti madžarski meji, ki bo stala 4,5 milijarde evrov.

V Trstu načrtujejo podaljšanje sedmega pomola in gradnjo osmega, v Benetkah pa poleg novega kontejnerskega terminala na območju Marghere na dolgi rok razmišljajo celo o gradnji morskega off-shore kontejnerskega terminala, da bodo lahko sprejeli tudi največje ladje.

V Kopru so ravno dobili 13,3 milijona evrov evropskega kohezijskega denarja za poglabljanje plovne poti do prvega luškega bazena s sedanjih enajst na 15 metrov, dela bodo predvidoma končali leta 2015. Tretji pomol in drugi tir pa sta še na papirju. KG, SR

---