V skrajnem primeru bi lahko tudi rušili

Usoda spornih določil izolskega občinskega odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za podeželje je še vedno nejasna, čeprav jih je občinski svet pred dnevi sam razveljavil. Ustavno sodišče jih zdaj lahko zavrže, razveljavi ali pa odpravi. To zadnje bi vplivalo tudi na že izdana gradbena dovoljenja. Kako bo sodišče ravnalo, pa za zdaj lahko samo ugibamo.

Kmetija Bužekijan na Mali Sevi Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Kmetija Bužekijan na Mali Sevi Foto: Tomaž Primožič/Fpa

IZOLA, LJUBLJANA> Ustavno sodišče je še pred koncem maja zadržalo izvajanje spornih določil izolskega odloka - do presoje o njihovi ustavnosti in zakonitosti.

Protiustavno in protizakonito

Če bi ustavno sodišče odpravilo izpodbijane člene odloka, bi bila mogoča revizija najmanj treh izdanih gradbenih dovoljenj na izolskem podeželju. Poleg razvpitih gradenj, za katere je soglasji dala nekdanja županja Breda Pečan, njen naslednik Tomislav Klokočovnik pa bi bil gradnjo ene lahko preprečil (Bužekijanova turistična kmetija oziroma posestvo Mala Seva in nova kmetija v Cetorah za potrebe terapevtske skupnosti društva Drevo življenja), bi se pod drobnogledom utegnila znajti še novogradnja na Kocini direktorja podjetja Istrabenz plini Zorka Cerkvenika. Aprila lani jo je dovolil Igor Kolenc, pol leta zatem pa preklical Klokočovnikovo soglasje podjetju Malija oziroma Malija turizem Miodraga Dakića in Bojana Ščukovta.

Pobudo za presojo je dala vlada, ker sporni člen (izjemoma) dovoljuje gradnjo na zemljiščih, ki so po družbenem planu občine namenjena kmetijstvu. Akt je zavezujoč, dokler v Izoli ne sprejmejo občinskega prostorskega načrta. Takšna gradnja pa naj ne bi bila skladna z zakonom o prostorskem načrtovanju in ustavo. Zato je vlada predlagala, naj ustavno sodišče izpodbijani člen odpravi in zadrži njegovo izvajanje, da ne bi z (nadaljnjim) izdajanjem gradbenih dovoljenj na kmetijskih zemljiščih prišlo do težko popravljivih posledic.

Sodišče je omenjene pomisleke ocenilo za tehtne. “Če bi se trditve predlagateljice izkazale za utemeljene, bi lahko nastale težko popravljive škodljive posledice na kmetijskih zemljiščih, za katera ustava v 71. členu zagotavlja posebno varstvo,” je sklep o začasnem zadržanju pojasnil podpredsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič.

Sporna tudi že izdana dovoljenja?

Takšno stališče bi bilo moč razumeti tudi za že izdana gradbena dovoljenja, vendar sodišče ne odgovarja na naše vprašanje, ali bo sporna določila presojalo ali ne. Čeprav njegov sklep o zadržanju izvajanja spornega dela odloka ne prejudicira njegove končne odločitve, pa na ministrstvu za infrastrukturo in prostor opozarjajo, da bo imela njegova sodba učinek tudi za nazaj, če bo ugotovilo, da so sporne odločbe odloka neskladne z ustavo oziroma zakonom. “Če bo sodišče sporne določbe odpravilo, bo na podlagi 46. člena zakona o ustavnem sodišču možno izpodbijanje gradbenih dovoljenj. Skladno s tem členom lahko vsakdo, ki so mu na podlagi odpravljenega predpisa nastale škodljive posledice, zahteva njihovo odpravo; v primeru gradbenih dovoljenj pri upravni enoti.”

Po tej logiki bi ministrstvo lahko začelo postopke za revizijo gradbenih dovoljenj, ki jih je izolska upravna enota izdala na podlagi spornega odloka. V družbenem planu občine so namreč površine na podeželju kmetijske.

Če pa bo ustavno sodišče sporne določbe razveljavilo, bo to vplivalo le na razmerja, ki še niso pravnomočna; na izdana gradbena dovoljenja, zoper katera se je kdo pritožil, in vloge za gradbena dovoljenja, ki niso popolne.

MC


Najbolj brano