V razpokani hiši bo čakala, da se plaz umiri

“Dovolj mi je bilo čakanja, zato sem se vrnila,” pravi Dijana Meštrović. Po dveh letih in pol bivanja v nadomestnem stanovanju se je spet preselila v svojo hišo na plazu v Krnici.

Dijana Meštrovič v jedilnici, podprti s tramovi  Foto: Helena Race
Dijana Meštrovič v jedilnici, podprti s tramovi  Foto: Helena Race

KRNICA > Kljub temu, da na stenah zevajo več centimetrov široke razpoke in da skoraj vse prostore podpirajo tramovi, je to njen dom. Teren se še vedno premika, a odločila se je, da bo v hiši počakala na sanacijo plazu. V Mestni občini Koper napovedujejo, da bodo vsaj del denarja za to namenili v proračunu za prihodnje leto.

Hišo Dijane Meštrović je poškodoval plaz, ki se je sprožil po obilnem deževju jeseni 2010. Kmalu zatem se je s tremi otroki preselila v nadomestno stanovanje, ki ji ga je zagotovila občina. “V stanovanju nas je bilo preveč na kupu, sin je v začetku leta dobil otroka, hiša v Krnici pa je propadala. Ni šlo več, zato sem se vrnila,” pravi.

Čakajo sanacijo, ploščice pa pokajo

Zdaj jo v lastnem domu obdajajo tramovi, ki podpirajo razpokane stene. Razmaknjene talne obloge je že zamenjala, popokale so cevi v kopalnici, med ploščicami zevajo vrzeli, na stenah se pojavljajo nove razpoke, balkon je za debelo pest odmaknjen od hiše.

Zamenjati je morala tudi vrata, saj se stara niso več zapirala, ker je hiša zamaknjena, o tem, da bi obnovila napeljavo centralne kurjave, niti ne razmišlja, ker se boji, da bodo cevi spet začele puščati.

“Drsi cela vas, poškodbe se pojavljajo tudi na drugih hišah,” pravi Dijana Meštrović in navaja poročila geologov. Podjetje Geoinženiring je lani ugotovilo, da je spodnji del plazišča še aktiven; na globini štirih metrov se je v sušnem obdobju premaknil za štiri milimetre. Dodatne opazovalne točke so zatem pokazale, da “prihaja do premikov tudi na objektiv v vasi Krnica, torej na območju, ki ga obravnavamo kot relativno stabilno”, piše v poročilu podjetja Geologija, ki po naročilu Mestne občine Koper pripravlja celoviti program sanacije plazu.

V njem ugotavlja, da je poleg hiše Dijane Meštrović ogrožena vsaj še ena hiša, podporni zidovi, rastlinjaki in pomožni objekti, cesta ... “Na oknih na verandi je razpokal silikon, prav tako ploščice. To se zagotovo ne bi zgodilo, če se teren ne bi posedal,” meni Bojana Montarič, ki stanuje v hiši na robu plazu.

Tako kot Dijana Meštrović se tudi ona sprašuje, kako to, da je upravna enota dovoljevala gradnjo; pobočje v Krnici je drselo že leta 1979 in že takrat se je morala ena družina izseliti. O sanaciji, na katero čakajo že tri leta, pa pravi: “Verjela bom, ko bom videla, da bodo začeli delati. Do takrat pa poškodb niti ne bomo popravljali, saj se bodo razpoke takoj spet pojavile.”

Zgradili bodo tri pilotne stene

V sanacijskih elaboratih so strokovnjaki preigrali že več scenarijev, kako umiriti plaz. Predlagali so premaknitev struge Krniškega potoka, a zatem ugotovili, da potok ni kriv za plazenje. Razmišljali so o gradnji nasipa nad potokom, ki bi moral biti kar 15 metrov visok; a stabiliziral bi le spodnji del plazu, zato so tudi to varianto opustili.

Zdaj podjetje Geologija pripravlja dokumentacijo za postavitev treh globoko zasidranih pilotnih sten na vrhu plazu - dve bi bili dolgi 25 metrov, ena pa 42 metrov. “Postavitev pilotnih sten, ureditev pet do šest metrov globoke drenaže in gradnja meteorne kanalizacije po vasi bodo stali najmanj 700.000 evrov,” ocenjuje Igor Rakar, na koprski občini zadolžen za zaščito in reševanje. Vsaj del denarja bodo predvideli v občinskem proračunu za leto 2014, nadejajo pa se, da bo svoj delež prispevala tudi država. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (sektor za odpravo posledic naravnih nesreč) je namreč plaz v Krnici uvrstilo v program odprave posledic poplav septembra 2010.

HELENA RACE


Najbolj brano