V bran morju prijaznim ribičem

Evropska morja so opustošena. Velike industrijske ribiške ladje nalovijo bistveno več rib, kot se jih lahko v istem času naravno obnovi. Reforma skupne ribiške politike je zato nujna, njeni snovalci pa bi se morali zavedati, da je prihodnost evropskega ribištva v trajnostnem ribolovu, so opozorili udeleženci včerajšnje okrogle mize na Greenpeaceovi ladji Arctic Sunrise, ki se je na svoji turneji v podporo morju prijaznim ribičem ustavila tudi v Kopru.

Odpri galerijo

KOPER> Včeraj je Greenpeaceov ikonični ledolomilec vplul v koprsko pristanišče. “Če zamudimo priložnost, da bo ta reforma v skladu s trajnostnimi omejitvami, lahko to pomeni katastrofo glede ohranjanja ribjega staleža za prihodnje generacije. Trajnostni ribolov je namreč edini način za zagotovitev zdravih morij z obiljem rib in za dolgoročno uspešno ribištvo,” je na okrogli mizi na temomali priobalni ribiči in njihova prihodnost v luči reforme skupne ribiške politike poudarila Nina Štros iz Greenpeace Slovenija.

V bran malim ribičem

Čeprav predstavljajo mala ribiška plovila (do 12 metrov) kar 80 odstotkov vsega evropskega ribiškega ladjevja, imajo na voljo komaj 20 odstotkov vseh ribiških kvot. Večino namreč poberejo velike industrijske ribiške ladje, ki lahko v svoje mreže z enim samim ulovom zajamejo tudi po več sto ton rib. Zaradi tako nepoštene delitve kvot je preživetje malih priobalnih ribičev po vseh evropskih državah ogroženo.

V Greenpeaceu so se odločili, da odločno stopijo v bran malim ribičem: ker je trajnostni ribolov okolju in morju prijazen, ker je bolj učinkovit in ker tvori kulturno identiteto posameznih obmorskih krajev, pravijo. In medtem ko v Bruslju potekajo še zadnja pogajanja med evropskimi ministri za ribištvo, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o novi skupni evropski ribiški politiki, je Greenpeaceova ladja Arctic Sunrise na turneji po evropskih morjih v podporo morju prijaznim ribičem.

Če EU ne bo upoštevala izjem ...

Lani je bilo v Sloveniji aktivnih 84 ribiških plovil, ki so v svoje mreže nalovila vsega 317 ton rib (še pred 20 leti je bil izlov skoraj 6000 ton), kar je - kot je opozorila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša - “primerljivo z dnevnim ulovom velikih industrijskih ladij v severnih evropskih morjih”. Slovenski ribiški sektor je zelo majhen in sploh nima določenih kvot. “V Sloveniji lahko govorimo zgolj o trajnostnem priobalnem ribolovu. Lani smo iz ribiške flote umaknili osem plovil; v razrez sta šli tudi dve največji ribiški ladji - Riba 1 in Riba 2, ki sta predstavljali skoraj polovico naših ribolovnih zmogljivosti. Dejstvo je, da nismo del problema. Problem je v tem, ker se mora Slovenija kljub temu držati enakih pravil kot ribiške velesile na severu Evrope. A če EU ne bo upoštevala izjem in bodo za naše ribiče veljala enaka pravila kot za velike, lahko rečem, da pri nas ribištva kmalu ne bo več,” je opozorila.

Kot primer je omenila načrtovano odpravo tako imenovanih zavržkov. “Naši ribiči v vsem letu ne zavržejo več kot nekaj kilogramov ulova, medtem ko ta številka pri severnoevropskih ribičih presega količino 1,3 tone. To pa je povsem neprimerljivo,” je še dodala Strniša. Tudi vodja ribiške pisarne v Izoli Snežana Levstik se strinja, da bi morala reforma skupne ribiške politike bolj upoštevati posebnosti Mediterana, ne pa da malim ribičem nalaga vedno nova birokratska bremena, ki so povsem nesmiselna. “Naš kos morja je specifičen in to bi morali upoštevati,” je opozoril tudi piranski ribič Zlatko Novogradec, ki želi, da bi reforma prinesla bolj življenjske rešitve za slovenske ribiče. V ta namen je državni sekretarki Tanji Strniša izročil skupno deklaracijo evropskih malih ribičev, v kateri pozivajo EU, naj omogoči pravico do ribolova tistim, ki se z ribolovom ukvarjajo na trajnostni način, naj ustavi škodljivo subvencioniranje industrijskega ribolova in naj poskrbi za obnovo zdravja naših morij.

PETRA VIDRIH

---