V Pradah zahtevajo varnost in ležeče policaje
Istra
10. 09. 2012, 16.51
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 20.09
Cesta bratstva sredi Prad se je prelevila v poligon za preizkušanje hitrostnih spretnosti prenapetih avtomobilskih dirkačev. Po pričevanjih tamkajšnjih stanovalcev se cestna izživljanja dogajajo ob vseh urah, hitrostna omejitev ni označena, radarska kontrola tja ne zahaja, prav tako ni na spregled policistov. Krajani se ne počutijo varne in opozarjajo na nujnost namestitve betonskih hitrostnih ovir.
Stanovalci ob Cesti bratstva v Pradah si želijo, da bi cestne dirkače v prihodnje umirjale betonske hitrostne ovire, saj da plastične niso dovolj učinkovite Foto: Nataša Hlaj
PRADE> V Mestni občini Koper so pred štirimi leti na pobudo stanovalcev na Cesti bratstva sicer že namestili dve plastični hitrostni oviri, vendar krajanov takšna rešitev ni prepričala. “Zgolj dva ležeča policaja na 550 metrih cestišča ne predstavljata zadostne ovire dirkačem, ki so še vedno pospeševali od ene do druge ovire,” menijo.
Nekateri starši, ki živijo ob Cesti bratstva v Pradah, so ogorčeni, ker v MOK njihovih težav ne jemljejo dovolj resno. “Za naše otroke, teh pa je v okolici najmanj 15, zahtevamo varno preživljanje otroštva. Kako naj otroka pošljem pred hišo, če vem, da bo, kot ponavadi, od nekje brez usmiljenja pridivjal kak avtomobil,” se sprašuje ena od zaskrbljenih mamic. Naj čakamo, da poleg mačk in psov povozijo tudi kakšnega otroka, so pesimistični. Svojo jezo so strnili v napoved, da bodo sami zbrali denar in našli izvajalca, ki bo po predpisanih dimenzijah zgradil betonsko hitrostno oviro. A njihovi dobri nameri bi lahko kaj kmalu sledila obisk inšpektorja in plačilo kazni. V odloku o občinskih cestah in drugih javnih površinah je namreč poseg v javno površino opredeljen kot kaznivo dejanje.
Počutijo se drugorazredne
Za primerjavo so navedli, da je občina na 350 metrih Cankarjeve ulice v Kopru poskrbela za štiri betonske ovire, ki so po njihovih besedah učinkovitejše od plastičnih. Svoje nezadovoljstvo so podkrepili z namigi o občutkih drugorazrednosti, saj da je MOK betonske ovire po hitrem postopku in brez zbranih podpisov stanovalcev zgradila, denimo, na Markovi cesti v Bertokih, v Marezigah pa so dobili celo sodobno tlakovano oviro z utripajočimi lučkami.
V MOK se s takšnimi očitki ne strinjajo in pravijo, da je primerjava s Cankarjevo ulico oziroma drugimi primestnimi in mestnimi območji povsem brezpredmetna ter da zbiranje podpisov ni merilo. “Cesta bratstva je namenjena samo stanovalcem za dostop do doma. Po njej poteka malo tranzitnega prometa, ob cesti pa je urejen pločnik, kar pešcem zagotavlja določeno varnost. Prav tako je neumestna tudi navedba o drugorazrednih občanih, saj je območje Prad v primerjavi s številnimi zalednimi oziroma primestnimi območji komunalno zelo dobro opremljeno,” krajanom odgovarjajo v MOK.
Koga je motila hitrostna ovira?
Na Cesti bratstva v Pradah dirkače zdaj umirja le ena montažna hitrostna ovira, saj so vandali drugo poškodovali in jo ukradli. V občinski upravi si s takšnim epilogom razlagajo, da oviri “očitno nista bili v interesu vseh krajanov.” Dodajajo, da ob namestitvah hitrostnih ovir vselej prejmejo tudi pisma in klice nezadovoljnih krajanov, ki tarnajo zaradi poslabšanja bivalnih pogojev v bližini takšnih ovir in posledično zahtevajo njihovo odstranitev.
Plastične hitrostne ovire so vse prevečkrat tarča objestnežev, zato so se v MOK odločili, da bodo v prihodnje nameščali le še asfaltne hitrostne ovire oziroma platoje za umirjanje hitrosti, a njihova umestitev v prostor zahteva določene postopke in več denarja.
V MOK pojasnjujejo, da postavitev hitrostnih ovir usklajujejo s prioritetami in potrebami posamezne KS in ne samo na podlagi peticije in mnenja posamezne skupine krajanov. To bodo v prihodnje naredili tudi v primeru Bertokov in Prad. Ob tem pa pričakujejo še, da bodo območje nadzirali tudi policisti v sodelovanju z redarji občinskega inšpektorata.
NATAŠA HLAJ