V Piranu želijo več policistov in manj potepuhov
Istra
14. 10. 2013, 15.24
Piran je s svojimi številnimi stopnicami neprijazen do invalidov. Po mestu je vse več brezdomcev oziroma potepuhov. Hoteli pa imajo težave, saj nimajo prostora niti za kratkotrajno parkiranje gostov za čas, ko se prijavijo in prinesejo prtljago.
Marjan Maslo: “Želeli smo spodbuditi dialog in zavedanje, da Piran za kakovostno življenje potrebuje usklajen pristop vseh.” Foto: Helena Race
PIRAN
> To je le nekaj težav Pirana, ki so jih poudarili na okrogli mizi Društva meščanov mesta Piran in ki jih bodo skušali odpraviti.
Več je treba narediti za promocijo mesta, so menili udeleženci okrogle mize. “Turisti dobijo prvo usmeritev oziroma obvestilo o Piranu na zidu nasproti garažne hiše,” je že v gradivu za srečanje zapisal Marjan Maslo. “Ko prihajamo v mesto, ni nikjer informacij, kakšne kulturne ustanove so v njem in kakšne spomenike je mogoče videti,” je pripomnil Franco Juri, direktor Pomorskega muzeja. Predlagal je tudi spremembo upravljanja mandrača na način, da bi imele v prvi vrsti prostor za privez lesene tradicionalne barke. Prometne zagate Pirana pa bi lahko vsaj delno ublažile pomorske povezave, meni Juri: “Piran je obmorsko mesto in moralo bi biti po morju povezano s Portorožem, Izolo, Koprom, pa tudi z Gradežem, Trstom ...”
Namen srečanja ni bil kazati s prstom na posamezne institucije. “Želeli smo spodbuditi dialog in zavedanje, da je Piran mesto, ki za bolj kakovostno življenje, bivanje in delo potrebuje usklajen pristop vseh, pa naj bo to župan, občinski uradnik, trgovec, gostinski delavec in ne nazadnje tudi tisti z obrobja družbe,” poudarja predsednik Društva meščanov mesta Piran Marjan Maslo. Na okrogli mizi so udeleženci izbrali tri “ozka grla piranskega turizma”, zdaj pa bodo skušali težave odpraviti.
Nedostopna cerkev
Cerkev sv. Jurija je med bolj priljubljenimi točkami obiskovalcev Pirana - tako zaradi kulturne dediščine kot lepega razgleda. A za invalide, pa tudi mamice z vozički, je nedostopna, saj stopnišče na začetku Adamičeve ulice nima klančine, že nekaj let opozarja župnik Zorko Bajc. Predvsem starejšim bi veliko pomagal že “pašaman”, ki bi ga lahko namestili na steno župnišča, predlaga. Sanacijo pa bi potrebovalo tudi samo stopnišče, saj je kar nekaj kamnov razmajanih in okrušenih. Urejanja dostopnosti cerkve se bodo morali lotiti skupaj z občino, saj gre za javno površino, upoštevati pa bodo morali tudi mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
“Vsak organizator prireditve v Piranu ima svoj vir informiranja, med sabo pa niso povezani,” je opozoril Janez Mužič. Predlaga, naj se organizatorji povežejo in začnejo izdajati publikacijo z napovedmi vseh prireditev, članki o dogajanju, zgodbi, ki je pripeljala do dogodka ... Tako bi vsak obiskovalec dobil vse informacije o dogajanju v Piranu na enem mestu, ne pa da hodi po kraju s knjižico v tujem jeziku in desetimi prospekti. Z Mužičem se strinja tudi Mojmir Kovač, ki meni, da bi moral vse dogajanje v piranski občini koordinirati urad za turizem (ki ga občina nima). Zgodbo dogodkov bi moral graditi na srednjem veku, Tartiniju, sv. Juriju in gusarjih, vse to pa je mogoče povezati s soljo, hrano, pijačo, plesom, predlaga Kovač. Tradicija Neptunovega krsta pomorcev je najstarejša prireditev v piranski občini, traja že 67 let. A krst organizira sama šola (Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran), mesto pa se dogodku ne pridruži in od njega nima nič, so še opozorili na okrogli mizi.
V Piranu ni policije
Kompleksnejši je problem brezdomskega “turizma” v Piranu, so opozorili na okrogli mizi. Pred desetimi leti je bilo v Piranu deset ali dvanajst brezdomcev, zdaj jih je 55. Poleti pa pridejo še potepuhi od drugod in posedajo na tržnici, pri trgovini, pred javnim straniščem, spijo pa kar na stojnicah, po klopcah in drugod po mestu. V kotičkih, skritim očem, si postavljajo celo priložnostna bivališča. Gre za ljudi, ki nimajo kaj početi, so socialno izključeni in imajo največkrat probleme z alkoholom in drogami, opažajo Pirančani. “Kaj naj storim, ko grem mimo tržnice, tam pa vidim nekoga, ki snifa kokain,” se sprašuje domačinka.
Za javni red in mir bi morali poskrbeti redarji in policija, ki pa so v mestu premalo prisotni. Piran bi moral imeti policijsko pisarno in policiste, ki bi zagotavljali občutek varnosti in preprečevali neljube dogodke, meni Marjan Maslo. Z njim se strinjajo mnogi, saj je podobne pobude slišati na več srečanjih in sejah občinskega sveta.
Za 200 gostov hotela le dve parkirni mesti
Aleksander Pinter iz vodstva Hotela Piran pa je opozoril na težave hotelirjev, ki jih imajo z dostopom gostov in njihove prtljage. “Strinjamo se, da je mestno jedro zaprto za promet, to cenijo tudi gosti, je pa to tudi logistični problem. Za 89 sob oziroma za 200 gostov imamo le dve parkirni mesti, kar v visoki sezoni ni dovolj, da bi nemoteno prijavljali in odjavljali goste, predvsem ko jih pride več naenkrat,” opozarja Pinter.
Predlaga, naj občina hotelu zagotovi dodatna parkirna mesta, ki bi služila le za parkiranje med prijavo in odjavo gostov ter v času, ko prinesejo in odnesejo prtljago. “S tem bi se tudi izognili zastojem prometa, ki se zdaj dogajajo, ko avtomobili čakajo, da se gosti prijavijo ali odjavijo,” meni Pinter.
HELENA RACE