V Piranu danes odpirajo obnovljeni ribiški mandrač
Istra
13. 10. 2012, 13.52
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 20.26
Ribiški mandrač v Piranu je po skoraj dve leti trajajoči prenovi dočakal novo podobo. Slabe štiri milijone evrov vreden projekt so spremljali tehnični problemi in zaplet z dodatnimi spomeniško-varstvenimi pogoji, zaradi česar so dela za nekaj mesecev zastala, projekt pa se je končal več kot leto dni po roku.
Mandrač že “dela”, uporabnega dovoljenja pa še ni Foto: Helena Race
PIRAN> Ribiški mandrač v Piranu uradno odpirajo danes ob 19. uri v okviru praznovanj ob občinskem prazniku 15. oktobra. Na občini so se za njegovo obnovo odločili, ker je bil dotrajan, predvsem pa zato, da bi na območju, ki je bilo pogosto zaparkirano, ribičem omogočili boljše pogoje za delo, so pojasnili z občine Piran.
V okviru obnovitvenih del so poglobili morsko dno, sanirali zahodno obalo malega mandrača, obalo glavnega valobrana in 3.300 kvadratnih metrov tlakovanih površin ter opravili rekonstrukcijo dveh pomolov. Uredili in opremili so priveze in nanje postavili postavili priključne omarice za oskrbo plovil.
Prejšnje dvigalo za barke so odstranili in ga nadomestili z novim mobilnim, nakupili potrebno ribiško opremo, postavili plato za natovarjanje ribe, območje uredili za dnevno prvo prodajo ribe in zagotovili manjše parkirišče za dostavo.
Končna cena obnove bo po ocenah občine znašala okrog štiri milijone evrov, od katerih sta 2,4 milijone prispevala evropski sklad za ribištvo in država, ostalo pa piranska občina.
Kljub temu, da bodo mandrač danes uradno odprli, je objekt še brez uporabnega dovoljenja. K temu so po navedbah piranske občine prispevali predvsem zapleti v času obnovitvenih del.
Med obnovo so se sesuli deli obalnega zidu, kar je botrovalo dodatnim tehničnim problemom. Zapletlo se je tudi na področju spomeniškega varstva. Inšpektorat za kulturo je spomladi leta 2011 za nekaj mesecev celo ustavil dela. Za inšpektorat je bilo sporno predvsem, da pri obnovi niso uporabili starega kamenja za tlake, in da so skoraj za meter po vsej dolžini zmanjšali površino mandrača.
V skladu z novo zakonodajo je morala občina pridobiti konservatorsko restavratorski načrt. Skladno z načrtom so v sanirane tlakovane površine nato vgradili obstoječe tlake, poškodovane dele pa nadomestili s kamnom enake masive in izvora.
Piranski mandrač je dobil današnjo podobo leta 1894. Zaradi grozeče kolere, ki je razsajala po Evropi, so tedaj zasuli del ribiškega pristanišča, kjer je danes Tartinijev trg. Območje ribiškega mandrača je sicer mlajšega nastanka kot najstarejši deli mesta Piran. V skladu s potrebami meščanov so del obrežja, namenjen pristajanju ribiških in tovornih bark, sproti nasipali, pomole pa podaljševali, s čimer je mandrač počasi dobival sedanjo obliko.
STA