V Mlinih ob hrvaški meji živi le še dolgoletni spor

Kje na svetu je vas, v kateri vlada spor, čeprav v njej nihče več ne živi? V Istri zagotovo. O vasi Mlini pri Sočergi, ki jo prečka slovensko-hrvaška meja, je bilo v minulem desetletju prelitega ogromno črnila.

Neasfaltirani del stare poti, ki vodi do hiše in mlina Pavličevih (v ozadju), še vedno prekriva kup kamenja  Foto: Ilona Dolenc
Neasfaltirani del stare poti, ki vodi do hiše in mlina Pavličevih (v ozadju), še vedno prekriva kup kamenja  Foto: Ilona Dolenc

MLINI > In še ga bo, kaže, saj je zgodba o zabarikadirani dostopni poti, ki vodi do druge (in zadnje) slovenske hiše v Mlinih, obtičala v letu 2012.

Vas Mlini je v središču medijske pozornosti od leta 2004. Takrat sta stric in nečak, Anton in Grozdan Fantinič, na pot, ki je vodila mimo njune hiše, postavila katrco in tako svojim daljnim sorodnikom, Pavličevim, onemogočila dostop do hiše in mlina v njihovi lasti. “Nikoli nismo razumeli, zakaj sta to storila,” pravi Egidija Pavlič, ki je nepremičnini v Mlinih podedovala od očeta. “Fantiničevi so namreč na začetku tudi sami soglašali z uporabo poti, ki vodi mimo njihove hiše,” dodaja in v dokaz prilaga soglasje lastnikov o parcelaciji poti.

Začetek zgodbe sega v leto 1998, ko so v okviru projekta Zelena meja na novo uredili dostopno pot do Mlinov. Namen je bil omogočiti dostop do vasi po slovenskem ozemlju, zato so traso ceste prestavili za nekaj metrov in jo speljali po stari, tako imenovani “stoletni” poti, ki vodi mimo hiše Fantiničevih in je bila po besedah nekaterih domačinov že od nekdaj v uporabi. Pavličeva z dokumenti v rokah zatrjuje, da so s tako zarisano traso ceste sprva soglašali tudi Fantiničevi.

“Občina ni vpisala v zemljiško knjigo”

A so si pozneje očitno premislili. Od leta 2004 vztrajajo pri tem, da javne poti ni in da parcela pred njihovo hišo ni del ceste, pač pa njihovo dvorišče. Voda na njihov mlin sta dejstvi, da ta, zadnji del ceste ni asfaltiran in da pot ni vpisana v zemljiško knjigo. “Zemljiškoknjižne zadeve bi morala urediti koprska občina, pa jih ni,” pravi Egidija Pavlič. “Ne le to,” opozarja. “Namesto da bi občina uredila vpis poti v zemljiško knjigo, je na direkcijo za ceste večkrat naslovila dokumentacijo za novo kategorizacijo poti, iz katere je izvzela parcelo Fantiničevih. Direkcija je zahteve občine večkrat zavrnila, saj niso v skladu z realnim stanjem in dokumentacijo.”

Od leta 2004 v Mlinih ni bilo več ne sloge ne miru. Fantiničevi in Pavličevi so se srečevali v sodnih dvoranah, “stoletna” pot pa je ostajala zaprta. Leta 2005 so Pavličevi protestno postavili ovire še na asfaltiranem delu poti, ki so ga pred leti odstopili državi. Uporaba ceste je bila onemogočena tudi hrvaškim dvolastnikom okoliških zemljišč. V letih 2005 in 2006 so na prizorišče stopili župan Boris Popovič in občinski inšpektorji z namenom, da naredijo konec zdraham, a pri tem niso bili uspešni.

Ne morejo urediti kmečkega turizma

Leta 2012 je bila cesta, ki po slovenskih tleh vodi do mlina in hiše Pavličevih, še vedno neprevozna. Do svojih nepremičnin bi Pavličevi lahko teoretično dostopali po asfaltiranem ovinku, delno speljanem po hrvaških tleh.

Vendar: “Za nas ta pot ne pride v poštev. Predvsem zato, ker gre cesta v oster ovinek in v klanec in po njej ne bi bilo mogoče pripeljati gradbenega materiala s tovornim vozilom,” pravi Egidija Pavlič. Z možem sta namreč želela svoji nepremičnini v Mlinih preurediti v turistično kmetijo. V obnovo, pravita, sta doslej vložila že ogromno energije in denarja, zaradi zapletov s cesto pa ne moreta nadaljevati.

Inšpektorska odločba brez haska

Leta 2012 je občinski inšpektorat obojim, tako Pavličevim kot Fantiničevim, z odločbo odredil odstranitev ovir s ceste. Pavličevi so odločbo spoštovali, Fantiničevi pa ne. “Mislili smo, da bo namesto njih ovire odstranil občinski inšpektorat, a se do danes ni zgodilo nič.” je ogorčena Egidija Pavlič. Pred hišo Fantiničevih, v kateri sicer nihče več ne živi (Anton Fantinič je menda v domu za starejše občane), tako še danes leži kup kamenja, ki ga že prerašča trava.

Pavličevih ne moti le to, da koprska občina dopušča takšno stanje. Po njihovih informacijah naj bi na Verdijevi 10 že vsaj dve leti iskali takšno rešitev za ureditev ceste, ki bi zaobšla zemljišče Fantiničevih. “Zakaj metati proč denar za ureditev nove poti, ko pa pot obstaja že sto let? Le sprostiti jo je treba. Zdi se, da bi v občinski upravi naredili vse, da bi le zaščitili Fantiničeve,” ne razume Egidija Pavlič.

Pojasnil iz občine ni dobila. Brez odgovorov je ostala tudi naša poizvedba o tem, zakaj občinski inšpektorji niso ukrepali zoper Fantiničeve, ki niso odstranili ovir in kje je obstalo iskanje rešitve dolgoletne zagate. Za pojasnila ni bil dosegljiv niti Grozdan Fantinič.

ILONA DOLENC


Najbolj brano