Turisti pobirajo tartufe, kuhajo in pokušajo vina

Sezona prihodov potniških ladij je v polnem razmahu. Letos se ob bok koprskega potniškega terminala privezujejo zlasti plavajoči hoteli višjega cenovnega razreda, zato so obeti domačih gostincev, trgovcev in drugih ponudnikov storitev še bolj optimistični kot običajno.

Janez Maček: “Mi jim ne vsiljujemo prav nič. Mora pa biti jasno, da v vsaki državi največ pozornosti pritegne glavno mesto.”  Foto: Nataša Hlaj
Janez Maček: “Mi jim ne vsiljujemo prav nič. Mora pa biti jasno, da v vsaki državi največ pozornosti pritegne glavno mesto.”  Foto: Nataša Hlaj

KOPER > Pa vendar je zopet slišati očitke, da turistične agencije goste z ladij raje vozijo v notranjost Slovenije, namesto da bi jih zadržali v istrskih krajih.

“S takšnimi pavšalnimi ocenami se sploh ne želim ukvarjati,” je sprva nekoliko odrezav Janez Maček iz portoroškega Atlas Ekspresa, ki ima največ izkušenj in je med turističnimi agencijami najbolj vpet v storitve potniških križark. Ne razume, da se še po toliko letih pojavljajo negodovanja, pa čeprav skušajo v to turistično industrijo pritegniti čim več lokalnih ponudnikov.

Sami se odločijo, kam na izlet

Potnik v povprečju v koprskem pristanišču porabi približno 60 evrov, so izračunali finančni analitiki evropske organizacije, ki spremlja in obdeluje različne statistične podatke v povezavi z industrijo turističnih križarjenj. Pri tem so upoštevali vse stroške, tako tiste, ki jih ladjar plača za privez, kot tudi porabo potnikov na izletih, v trgovinah, gostilnah ... Za primerjavo: v bližnjih Benetkah, ki sodijo v kategorijo večjih in pomembnejših sredozemskih pristanišč, ladijski turisti potrošijo od 100 do 110 evrov na dan.

Gostom na ladji ponujamo več kot 15 klasičnih izletov po Sloveniji, poleg teh pa se gostje na kopnem odločajo še za nekaj drugih. Ladjar oziroma gosti odločajo, katere turistične cilje bodo obiskali, ko prispejo v pristanišče. A če je ladja že drugi dan v Kopru, gostje težje odprejo svoje denarnice in se raje zadržujejo na krovu. Prodaja izletov je takrat za 30 odstotkov manjša kot sicer. “Mi jim ne vsiljujemo prav nič. Mora pa biti jasno, da v vsaki državi največ pozornosti pritegne glavno mesto. Ljubljana je krasna in urejena, zato me ne čudi, da vselej dobimo veliko pozitivnih povratnih informacij, kako jih je prestolnica presenetila in pri gostih pustila svojevrsten pečat,” pravi Maček.

Za Padno so potrebovali tri leta

Nekateri manjši domači ponudniki turističnih storitev pa so nekoliko razočarani. Zdi se jim, da tisti, ki odločajo, avtohtone ponudbe ne oglašujejo dovolj, da jo potiskajo v ozadje in dajejo prednost pomembnejšim turističnim igralcem. “To sploh ni res. Ponudba mora biti konstantna, privlačna in kakovostna. Le tako jo bodo lahko vključili in prodajali. Naj za primer povem, da smo dolga tri leta oblikovali produkt, ki ga zdaj ponujamo v Padni in s katerim so gostje z bark izjemno navdušeni. Veste, koliko energije smo vložili, da smo domačine prepričali v sodelovanje, ker da je to zanje priložnost,” spomni Maček.

Zdaj je Padna zanimiva prodajna uspešnica, ki občasno v svoje nedrje sprejme od 200 do 250 gostov z ladje. V pokušino jim ponujajo najbolj pristen del slovenske Istre, domače pridelke, oljke, olje, vino in različne vrste sladic, ki jih doma spečejo gospodinje.

Nimamo trgovin, imamo pa zaledje

Letos bo v Kopru pristalo 53 ladij višjega cenovnega razreda s 70.000 potniki.

Maček poudarja, da v Kopru in okolici gostom z ladij ne morejo ponuditi “šoping turizma”, vse napore zato posvetijo razvoju produktov, ki so tipično istrski, okolje pa ima prednost zaradi naravnih in kulturnih danosti. Maček odstre še eno zanimivost: turisti z ladij se radi zadržujejo v Sloveniji, ker jih tukaj nihče ne nadleguje, kot se jim to, denimo, dogaja v Turčiji in Grčiji. Tam so ulični prodajalci precej vsiljivi. “Pri nas se počutijo varne, pa še čistoča mest jih preseneča,” doda.

Istrsko zaledje je po njegovih besedah vse bolj vpeto v ponudbo. Za med gredo posebnosti, kot so demonstracija pobiranja tartufov, kuharski tečaj na domačiji Butul v Manžanu, vinske degustacije na Briču, pohod po dolini Dragonje, kolesarjenje po Parencani ... “Vedno poudarjam, da si želimo sodelovati z lokalnimi skupinami, iščemo čim bolj prist-no ponudbo. To je magnet, ki privlači zahtevne potnike z bark. Vendar je treba razumeti, da se vse dela na dolgi rok, nič ne pride čez noč,” svetuje Maček.

Očitki, da imajo največ koristi predvsem večji in znani turistični ponudniki, ga toliko bolj jezijo, ker je pred nekaj leti pripravil posebno delavnico, na kateri so nameravali izobraziti ponudnike in jim svetovati, kako se podati novim poslovnim priložnostim naproti. “Odziva ni bilo,” pove razočarano. NATAŠA HLAJ


Najbolj brano