Trgovino z ljudmi je težko dokazati

Na okrogli mizi v sklopu projekta Učenci proti senci - ustavimo trgovino z ljudmi! je varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer opozorila na težavnost dokazovanja trgovine z ljudmi.

KOPER > Žrtve prostitucije, na primer, imajo po besedah varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer marsikdaj navidezno svobodo gibanja, ki je pa kot temeljna človekova pravica pri tem pojavu večinoma kršena. Pohvalila je delo nevladnih organizacij in opozorila na pomembnost tovrstnih osveščevalnih projektov pri preprečevanju trgovine z ljudmi. Naivnost in nepoznavanje nevarnosti pojava namreč osebo lahko hitro pripeljejo v položaj žrtve.

Na vabilo k včerajšnjem pogovoru o trenutnem stanju na področju boja proti trgovini z ljudmi - pripravil ga je Pravni center za varstvo človekovih pravic - se je poleg Vlaste Nussdorfer odzval še mag. Sandi Čurin, nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi.

“Med žrtvami obstajajo tri poglavitne kategorije,” je povedal Čurin, “in sicer so to državljanke tretjih držav, ki se legalno zaposlijo v nočnih klubih in jih nato silijo v prostitucijo, državljanke EU, ki nimajo urejenega statusa in so prisiljene v prostitucijo na bolj prikrit način ter romska populacija, ki je prisiljena v beračenje.” Poudaril je, da se lahko v postopkih državnih organov dogaja viktimizacija žrtev tudi z nepravilnimi postopki, na primer povezanimi s korupcijo.

Gosta sta opozorila javnost, na kakšen način je treba ravnati v primeru, če se srečajo z osebo, za katero menijo, da bi lahko bila žrtev trgovine z ljudmi. Čurin je ocenil, da se je v takšnih primerih najpametneje najprej obrniti na nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s to problematiko in lažje prepoznajo znake pojava.

NR

---