Toča je opustošila 1800 hektarjev kmetijskih površin

Po prvih ocenah kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so torkova neurja s točo prizadela pridelke na približno 1300 hektarjih zemljišč v Slovenski Istri in na približno 500 hektarjih na Goriškem.

LJUBLJANA> Kmetijski svetovalci škodo še popisujejo, po prvih ocenah pa je torkovo neurje s točo v Slovenski Istri na 1300 hektarjih uničilo skoraj vse zelenjadnice, ponekod so brez pridelka ostali tudi sadjarji in vinogradniki. Nekaj manj škode je v oljčnikih, a je odstotek škode še vedno zelo visok, saj znaša do 40 odstotkov. Na zbornici pravijo, da je neurje na Primorskem še dodatno otežilo že tako slab položaj kmetov, ki so si komaj delno opomogli po februarskih težavah z vetrom in pozebo.

Največ škode je na zgodnjem sadju

Tudi na Goriškem je toča v torek pustila posledice, po prvih ocenah kmetijskih svetovalcev je prizadetih približno 500 hektarjev zemljišč. Po obsegu je najbolj prizadeta koruza, ki je tudi zaostala v rasti zaradi neugodnih vremenskih razmer. Največ škode pa je na zgodnjem sadju, kot so breskve, marelice in češnje. Prizadeta je tudi zelenjava, med drugim solatnice, bučke, paradižnik in buče za krmo. Pri vinski trti kmetijski svetovalci in vinogradniki ocenjujejo, da bo škoda vidna čez nekaj dni.

Prijave škode zbirajo tudi zavarovalnice. Iz zavarovalnice Adriatic Slovenica so sporočili, da prijave škode po toči še prihajajo, saj jih kmetje ponavadi vlagajo še nekaj dni po škodnem dogodku, pa tudi realne škode po toči ni mogoče oceniti takoj naslednji dan po tistem, ko je toča poškodovala pridelke.

V omenjeni zavarovalnici ne pričakujejo številnih prijav, saj ima zavarovalnica nizek delež kmetijskih zavarovanj, ki se v zadnjih letih še zmanjšuje, kljub temu da polovico premije plača država, pojasnjujejo v Adriatic Slovenici.

Obstoječi sistem kmetom ne zagotavlja varnosti

Na KGZS navajajo, da je zadnje neurje vnovič opozorilo na to, da obstoječi sistem kmetom ne zagotavlja varnosti, visoke odbitne franšize pa ne vodijo več do ekonomske ustreznosti sistema. Slabost sistema, na katero opozarja tudi zbornica, se je izrazito pokazala v letih 2010 in 2011, ko precej kmetov svoje kmetijske proizvodnje ni moglo zavarovati, saj so zavarovalnice zaostrile in spremenile pogoje zavarovanja.

Država mora po prepričanju zbornice takoj pristopiti k pripravi nove dolgoročno sistemsko vzdržne ureditve kmetijskih zavarovanj po vzoru sosednjih držav, znotraj katere je treba razviti tudi nove zavarovalne produkte, kot je na primer zavarovanje za primer suše. Učinkovita sistemska rešitev je po mnenju zbornice lahko ustanovitev vzajemne zavarovalnice ali pa sozavarovalnega sklada oziroma kombinacija obeh.

STA

---