Tako so živeli ribiči pred sto leti

Včeraj, na sončno in toplo nedeljo, se je Izola vrnila v preteklost, približno v leto 1830. Ob obali so se sprehajale golidarce v oblekah iz prapranoninih skrinj, Športno kulturno društvo (ŠKD) Istra brez meja pa je pripravilo tekmovanje z batanami. Že 450. so obeležili spomin na izolski čudež, ko je 23. oktobra 1380 bela golobica stare Izolane rešila pred napadom genovskega ladjevja.

Odpri galerijo

IZOLA> V regati s petimi batanami, od katerih je ena priplula iz Trsta, se je najbolje odrezala pred kratkim obnovljena stara ribiška barka Nona Pina iz leta 1978, tudi v panogi “scia voga” z enim samim veslom. V vsega skupaj dveh mesecih jo je celovito obnovil prvi mož ŠKD Istra Egidio Krajcar in za to porabil “vsako prosto minuto”. Vesla pa je za to priložnost zaupal izkušenemu skiperju Ljubu Macarolu, ki se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja udeležil štirih ali petih svetovnih veslaških prvenstev.

Tokrat mu je pomagal kapetan Martin Krajcar, štiriletni Egidiev sin. Slavila sta kljub nespodbudnim začetkom, saj je Macarolu najprej padlo veslo v vodo. Izolski ribič Marino Sinkovič pa je imel smolo prav na koncu, saj so se mu zlomile medeninaste “vilice”. Kot predsednik izolskega društva harmonikarjev se je kasneje - med 50 harmonikarji iz Slovenije in zamejstva - pomeril tudi za pokal Istre.

“Takšno je bilo videti življenje naših ribičev še pred sto leti. Bilo je polno potu in žuljev,” je tekmovanje z batanami pospremil Egidio Krajcar. Sledilo pa je več sodobnih regat. Med šestimi dvojci je zmagal veslaški klub Timavo iz Trbiža, med mešanima osmercema pa izolski, medtem ko je bil v demonstrativni regati obalnega veslanja (costal rowing) nahitrejši dvojni dvojec z Luko Grižonom in Deanom Maslom. V tekmovanju do boje pod Belvederjem in zatem še do boje v bližini carinskega pomola sta premagala Bineta Pišlarja, ki je veslal sam, in četverec Veslaškega kluba Izola

Ta si, kot je bilo slišati, prizadeva, da bi leta 2016 gostil svetovno prvenstvo prav v omenjeni panogi, primerni za vse vremenske priložnosti, tudi ko pihata močna burja ali jugo. Nekaj izkušenj bo pridobil, ko bo prihodnje leto sam s pomočjo občine ter Centra za kulturo, šport in prireditve poskrbel za spomin na izolski čudež, natanko 28. oktobra 2013. MIRJANA CERIN

---