Svet zavoda ZD Izola še ni prejel potrdila o poplačilu

Predsednik sveta zavoda Zdravstveni dom (ZD) Izola Radivoj Nardin je davi ob 9. uri v tajništvo ZD Izola poslal dopis, v katerem od vodstva zahteva, da mu ob poplačilu posojila družbe Mabra inženiring to takoj sporočijo. Do 12. ure še ni prejel obvestila o poplačilu, je povedal Nardin.

IZOLA> Kot pravi, je z njegovo zahtevo seznanjena tudi v.d. direktorice ZD Izola Gordana Živčec Kalan. V primeru poplačila je od tajništva ZD Izola zahteval tudi fotokopijo dokumenta o poplačilu posojila ter s tem o sprostitvi 150.000 evrov depozita, ki jih je ZD Izola nakazal Poštni banki Slovenije kot garancijo posojila Mabri.

"Ali bo denar danes nakazan ali ne v ničemer ne zmanjša odgovornosti za dejanje vodstva Zdravstvenega doma Izola. Tako ravnanje je neetično in tako se ne sme delati z javnim denarjem," poudarja Nardin.

Ob 17. uri tudi o novem direktorju

O tem bodo razpravljali tudi na današnji seji sveta zavoda, ki se bo pričela ob 17. uri. Med drugim bodo spregovorili tudi o imenovanju novega direktorja ZD Izola. Dosedanji v.d. direktorice Gordani Živcec Kalan mandat poteče 21. januarja, na razpis pa sta neuradno prispeli dve prijavi.

Odgovore o tem, ali je poplačala posojilo pri Poštni banki Slovenije, kot je pred dnevi obljubila, je STA iskala tudi pri direktorici ljubljanskega podjetja Mabra Nevenki Zekić. Zekićeva zaradi zasedenosti dopoldne na telefon ni bila dosegljiva.

Šoltes: Soglasje bi moral dati občinski svet

Dimitrij Marušič iz Policijske uprave (PU) Koper pa je potrdil torkov zaseg dokumentacije v zvezi s spornim poroštvom Mabri inženiring v ZD Izola. "Gradivo bodo morali sedaj kriminalisti pregledati, koliko časa bo preiskava trajala, pa bi težko povedal," je še dejal Marušič.

Predsednik Računskega sodišča RS Igor Šoltes je sicer opozoril, da v primeru ZD Izola, ko gre za dano poroštvo za zavarovanje posojila, bi zavod to poroštvo lahko dal le s soglasjem ustanovitelja, torej občine. "Soglasje izda občinski svet, obseg poroštev pa se določi z občinskim odlokom," postopke pojasnjuje predsednik računskega sodišča.

Ob tem izpostavlja, da je "javni zavod v osnovi ustanovljen za opravljanje javne službe, tržna dejavnost pa lahko predstavlja le dopolnilno dejavnost. A kljub temu kreditiranje zasebnih podjetij ne predstavlja dopolnilne dejavnosti".

Šoltes pojasnjuje, da zakon o javnih financah določa, da lahko posredni proračunski uporabniki, med katere spadajo tudi zdravstveni domovi, prosta denarna sredstva deponirajo pri bankah ali jih naložijo v vrednostne papirje, a najprej jih morajo ponuditi zakladnici RS. "Poleg tega so pri razpolaganju s prostimi denarnimi sredstvi dolžni spoštovati načela varnosti, likvidnosti in donosnosti," pojasnjuje Šoltes.

Po oceni Šoltesa takšni finančni posli v slovenskih javnih zavodih niso praksa. "Iz naših izkušenj ne morem reči, da bi bila to zelo pogosta praksa. Običajno gredo presežki prihodkov nad odhodki nazaj v osnovno dejavnost oziroma v povečanje delovne uspešnosti, vedno pa s soglasjem ustanovitelja," dodaja.

STA

---