Suša bo oljkarjem zdesetkala letino
Istra
11. 09. 2012, 13.24
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 20.09
Oljkarjem se obeta slaba letina. Zaradi suše je pričakovati od 60- do 70-odsotni izpad pridelka. K škodi je dodatno prispevala še pozeba z močno burjo v februarju in ponekod slabo cvetenje konec maja in v začetku junija.
Zaradi suše je pričakovati od 60- do 70-odsotni izpad pridelka
ISTRA> Letina bo napovedih Irene Vrhovnik s kmetijske svetovalne službe v Kopru tako predstavljala le petino ali četrtino od običajne.
Oljčniki v Slovenski Istri so zaradi suše prizadeti, a ne vsi v enaki meri. Nekateri so med nalivi vendarle dobili malce več dežja. Kljub temu da je Slovenska Istra pred dnevi dočakala padavine, jih oljka še vedno nujno rabi.
Drobni plodovi s polovico običajne teže
Vodo rabi, da bi se v plodovih, ki se v tem času običajno intenzivno debelijo, povečale celice za zorenje in bi se olje sploh začelo delati. Plodovi na drevesih so letos zaradi suše drobni in ne bodo dosegali polovico običajne teže. Predvsem na bolj prizadetih legah se olje v plodovih sploh ne tvori, pojasnjuje Vrhovnikova.
Za napovedovanje kakovosti letošnjega oljčnega olja je še prezgodaj. Znano pa je, da je olje v sušnih letih lahko bolj pikantno in njegov okus manj harmoničen. Zaradi suše so drevesa ustvarila manjše priraste, kar je slaba napoved tudi za letino v prihodnjem letu.
V zadnjih devetih letih so slovenski oljkarji zabeležili pet sušnih let. Letošnja suša, ki jo je bilo v Slovenski Istri čutiti praktično ves čas vegetacije oljke, bo očitno med hujšimi. “To so suše, ki tudi oljko, ki je kot mediteranska rastlina vajena pomanjkanja vode, zelo prizadenejo. Izpad padavin v maju in juniju je lahko usoden,” pravi Vrhovnikova.
Z namakanjem bi rešili velik del letine
S sušami bo tudi v prihodnosti očitno treba računati. Za zagotavljanje stabilne proizvodnje je zato nujno razmišljati o uvedbi kapljičnih sistemov namakanja. Z namakanjem zgolj v maju in juniju bi lahko rešili tudi do 80 odstotkov letine, ocenjuje Vrhovnikova. Oljka je za namakanje primerna, saj ima v primerjavi z drugimi kulturami majhne potrebe po vodi.
Poskusi s tako imenovanim deficitarnim načinom namakanja, pri katerem rastline namakajo z manjšo količino vode od optimalne, so tudi v Sloveniji dali ugodne rezultate. Tudi z zgolj 30 odstotkov od optimalne količine vode bi lahko zagotovili dobre proizvodne rezultate in vrhunsko kakovost olja, še pravi Vrhovnikova. Glavna težava za slovenske oljkarje so visoki stroški. Zgolj nakup kapljičnega sistema namakanja stane od 2500 do 5000 evrov na hektar, k čemur je treba prišteti še stroške za postavitev zbiralnikov ali za vodo.
STA