Študentje opozarjajo na problem bivanja, ukrepa pa nihče

Posluha države za reševanje bivanjske problematike na Univerzi na Primorskem (UP) praktično ni, kljub temu, da naj bi bila to ena od prioritet. Takšne razmere študente postavljajo v neenakopraven položaj glede na ostala visokošolska središča, je prepričan rektor UP Dragan Marušič.

KOPER> Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) je v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) v okviru projekta Evroštudent gostila okroglo mizo o bivanjski problematiki študentov z naslovom Bodi Evroštudent - sodeluj pri reševanju bivanjske problematike študentov. Gostje okrogle mize so bili dr. Dragan Marušič, rektor Univerze na Primorskem (UP), Marko Pavlič, predsednik ŠOUP, Astrid Prašnikar, direktorica Študentih domov UP (ŠD UP) in Aljaž Ortar, predstavnik stanovalcev ŠD UP, so sporočili iz ŠOUP.

Ni denarja za gradnjo kampusov s študentskimi posteljami

Rektor Dragan Marušič je poudaril, da možnosti za uresničitev projekta gradnje študentskih kampusov z bivalnimi zmogljivostmi zaradi pomanjkanja denarja praktično ni. Rešitev vidi le v dokončanju prvega stolpiča v Izoli ter v odkupu in prenovi stavb, kar bi bilo ceneje. Pri tem bi lahko pomagalo že dogovorjeno poroštvo države v višini dobrih pet milijonov evrov.

Študenti ŠOUP največ plačajo za ležišče

Predsednik ŠOUP Marko Pavlič je predstavil Resolucijo ŠOUP o bivanjski problematiki študentov na UP, iz katere je razvidno, da je povprečni mesečni strošek za študentsko ležišče najvišji prav na UP, delež študentov, ki bivajo v javnih študentskih domovih pa daleč najnižji med vsemi univerzami. Študentje že vrsto let poslušajo obljube o gradnji kampusov in novih bivalnih zmogljivosti. Prve namere o gradnji kampusa Sonce v Kopru so bile, denimo, podpisane že leta 2006, a se od tu ni premaknilo nič.

Precej več vlog kot možnosti za nastanitev

Astrid Prašnikar je pojasnila, da pisarna Študentskih domov UP vsako leto dobi dobrih 600 vlog več, kot je možnosti nastanitev na področju UP, še mnogi drugi pa vlog ne oddajo, saj menijo, da do subvencioniranega ležišča sploh niso upravičeni. Kot navaja, je prag za dostop do ležišča v študentih domovih na UP nekje pri 460 točkah, v študentskih domovih Univerze v Ljubljani pa zgolj pri 160 točkah. Poudarila je, da je na UP najmanjše tudi razmerje med študenti, ki bivajo v javnih študentskih domovih, in tistimi, ki bivajo pri zasebnikih s koncesijo. Razmerje znaša 1:3.

Dotrajane bivalne zmogljivosti

Aljaž Ortar je opozoril na slabe razmere in dotrajanost nekaterih javnih študentskih bivalnih zmogljivosti na UP. Razočaran je nad tem, da se na tem področju nič ne ukrene in opozoril na nepripravljenost države na dialog, saj so se predstavniki stanovalcev študentskih domov UP že obrnili na ministrstvo, a konkretnih dogovorov in rezultatov ni bilo.

Predsednik ŠOUP Pavlič je po koncu okrogle mize dejal, da je razprava pokazala, da bi predstavniki študentov, UP in drugi akterji pri reševanju te problematike morali stopiti skupaj in od države zahtevati ukrepe: “Težko razumem, kako je mogoče na državni ravni govoriti o ustanavljanju novih univerz in visokošolskih središč ter podeljevati koncesije zasebnim visokošolskim zavodom, ko po drugi strani država ni poskrbela niti za izboljšanje najbolj osnovnih razmer za študij na že obstoječih visokošolskih središčih.”

NR

---