Sprava po 13 letih sporov in dveh letih mediacije
Istra
06. 12. 2013, 17.08
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 02.15
V skoraj dve leti trajajoči mediaciji med občino ter podjetjema v izolski marini, Marinvestom in Portingom, je prišlo do novega preobrata. Po zadnjem sestanku v začetku tedna so na obeh straneh zadovoljni in soglasni: “Mediacijo bi lahko sklenili v prihodnjih dneh.”
Če bodo občina, Marinvest in Porting po vsaj 13 letih zakopali bojno sekiro, bodo lahko dokončali marino Foto: Mirjana Cerin
IZOLA
>Začeli so jo na pobudo koprskega sodišča, ker sta se občina in Marinvest vsaj od leta 2000 zapletla v številne spore in tožbe ter jih naslavljala vse do Evropske komisije.
Če se bodo dogovorili o vseh nerešenih vprašanjih in sklenili poravnavo glede odprtih odškodninskih tožb za milijonske zneske, bo sklepe še ta mesec na izredni seji potrjeval občinski svet.
Decembra 2009 je občina s Tomislavom Klokočovnikom na čelu zahtevala, da ji Marinvest plača 1,6 milijona evrov za uporabo skoraj 30.000 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč na valobranu ena in dva (v marini) ter bližnjem priobalnem pasu. Plačilo se je nanašalo na zadnjih pet let (od leta 2004), dolg po letu 1996 naj bi zastaral. Omenjene parcele je Marinvest prenesel na občino že leta 1996, ko je bilo podjetje v lasti izolske družbe Galeb grup. Do plačila ni prišlo. V Marinvestu so utemeljevali, da so s prenosom zemljišč in urejanjem infrastrukture na širšem območju marine ohranili pravico do upravljanja.
Hipoteke kot nove okoliščine?
Konec prejšnjega tedna je kazalo drugače. V kabinetu župana Igorja Kolenca so navedli, da so se pojavile “nove ugotovitve” ali “okoliščine”, ki jih morajo dodatno preučiti, za kar potrebujejo nekaj časa. Za kaj natanko je šlo, niso želeli pojasniti. S podatki je bil skop tudi Enrico Galassi, direktor obeh podjetij; Marinvesta, ki je marino gradil, in Portinga, ki z njo neformalno upravlja. Neformalno zato, ker Porting z občino doslej ni uredil medsebojnih razmerij, kljub temu pa skrbi za nemoteno delovanje marine.
Postopki mediacije so po zakonu tajni. Pa vendar so v javnost pricurljale informacije, da je občina izvedela, da so na valobranu 3 (ta nadaljuje ribiški pomol), vpisane bančne hipoteke. Na valobranu torej, ki ga je nazadnje gradil Marinvest in ga mora še dokončati ter predati občini. Zaradi teh ugotovitev naj bi se Kolenc zbal, da bi se pri potrjevanju sklepov o poravnavi v občinskem svetu kaj zapletlo. Občina potem ne bi mogla skleniti koncesije za upravljanje z marino.
Občina se je sprva nadejala, da bodo mediacijo sklenili v treh mesecih. Postopke je prepustila odvetnikoma Aleksiju Mužini in Moniki Mavsar, nasprotna stran pa Janezu Starmanu.
Valobran v zameno za nov pomol?
V zameno za to, da Marinvest občini preda dokončan valobran tri, bo najverjetneje lahko zgradil pomol B (za tržne priveze), za katerega je gradbeno dovoljenje dobil še v času županovanja Brede Pečan, in uredil manjkajoče sanitarije v marini.
Če bi Marinvest pristal na okrnjeno različico pomola B, s “kraki” zgolj na levi strani (bliže marini), bi Komunala ob Sončnem nabrežju lahko uredila dodatne komunalne priveze, po katerih občani na veliko povprašujejo. Imela bi dve možnosti: lahko bi postavila nov pomol ali podaljšala zdajšnje plavajoče pomole.
Z ureditvijo medsebojnih razmerij občina od Portinga ne bi dobila koncesnine samo za prihodnje obdobje, ampak tudi za polpreteklo.
MIRJANA CERIN