Spomini na odhod zadnjega vojaka JLA: “Takoj odplujte, sicer streljamo”
Istra
22. 10. 2011, 11.08
Valter Kobeja, pristaniški pilot, ima na odhod JLA iz Slovenije pred 20 leti prav posebne spomine; malokdo ve, da se je na trajekt Venus, ki je v noči s 25. na 26. oktober v skrajno napetem ozračju iz koprskega pristanišča odpeljal zadnje vojake sovražne vojske, vkrcal tudi slovenski civil.
Jugoslovanska vojska je na krov jemala vse, kar je le lahko odnesla
KOPER> Kot vsako ladjo je bilo treba tudi zadnji trajekt s sovražno vojsko “odlepiti” od pomola in ga usmeriti na odprto morje, preden ga je prevzel grški poveljnik.
Koprčan Valter Kobeja se je kot dežurni pilot v Luki moral povzpeti na poveljniški most Venusa. Do zadnjega kotička so ga zasedali vojaki, orožje, oprema, saj je JLA odpeljala domala vse, kar je le lahko odnesla, se spominja. “Na ladji je bil tak kaos, da sem se komaj prebil do poveljnika. Grku pa sploh ni bilo jasno, da mora treba čimprej izpluti, nihče ga ni obvestil,” pravi Kobeja. “Govoril je, da se morajo ladijski motorji še nekaj ur segrevati. Iz moje VHF postaje pa je odmevalo vpitje: takoj odplujte, ukaz iz Ljubljane, sicer streljamo,” se še dobro spominja pilot. Vojska JLA je z ladjami sicer začela zapuščati Slovenijo že od 20. oktobra in pri teh manevrih ni bilo večjih težav. Pri zadnjem, Venusu, pa je napetost obeh strani močno narasla, saj je bil 25. oktober takrat določen kot skrajni rok umika JLA, polnoč pa se je nezadržno bližala.
Proslava ob odhodu zadnjega vojaka se je začela ob 11. uri na koprskem stadionu Bonifika. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik Danilo Türk. S slovesnostjo v Kopru, ki jo prirejajo ministrstvi za obrambo in za notranje zadeve, Združenje Sever in Zveza veteranov vojne za Slovenijo, bodo končali sklop prireditev ob 20-letnici samostojnosti Slovenije.
Streljanje - a od veselja
Počasi so dvignili rampo, spustili najprej eno vrv, potem drugo, da bi le pridobili vsaj nekaj časa in bi ladijski motorji lahko normalno delovali. “Ko je Venus le dvignil rampo na krmi in se končno premaknil, se je s kopnega, kjer je bilo polno slovenskih vojakov in policistov v popolni bojni pripravljenosti, zaslišalo streljanje. Naši so od veselja, ker odhaja zadnji sovražni vojak, streljali v zrak. A zaradi tega so tudi vojaki JLA na mostu Venusa takoj prijeli za orožje. Jaz pa še vedno na krovu! Povleči je bilo treba še vsaj 100 metrov sidra, kar pomeni vsaj četrt ure dela,” se spominja Kobeja.
Šele sredi prvega luškega bazena, ko je s stopnic Venusa lahko skočil na pilotino, si je oddahnil. Za piko na i, ki jo je postavil slovenski osamosvojitvi, pilotu v 20 letih nihče ni pripel nobene medalje. “Služba je služba,” pravi Kobeja. Ni pa prepričan, da bi mučne minute na sovražni ladji še ponovil.
Imamo Primorci tudi dan kasneje?
Kdor je takrat pogledal na uro, je videl, da je polnoč že mimo - torej je Venus z vso sovražno vojsko vred pravzaprav odplul v prvih urah 26. oktobra 1991. A za praznični datum, ko je zadnja vojaška noga zapustila slovensko ozemlje, kar nekateri štejejo celo za vrh slovenske osamosvojitve, lahko velja 25. oktober, saj takrat na slovenskem kopnem res ni bilo nobenega vojaka več. Vsi so bili do polnoči že na krovu Venusa v pristanišču, ta pa je plul pod malteško zastavo in je kot vsaka ladja že veljal za tuje ozemlje. KATJA GLEŠČIČ