Šola Luki znanje, Luka dijakom izkušnje
Istra
28. 11. 2013, 13.11
Dijaki Srednje tehniške šole Koper (STŠ) bodo po novem opravljali obvezno prakso tudi v koprskem pristanišču. Sodelovanje, za katerega prejšnja vodstva Luke Koper menda niso pokazala zanimanja, sta s podpisom pisma o nameri na torkovem dnevu odprtih vrat vzpostavila predsednik uprave Gašpar Gašpar Mišič in ravnatelj STŠ Iztok Drožina.
Odpri galerijo
Foto: Tomaž Primožič/Fpa
KOPER
>
“V preteklosti so tudi moji predhodniki večkrat naslovili na Luko Koper pobudo za sodelovanje, pa nikoli ni bilo zanimanja za to. Tokrat pa je bil naš predlog takoj sprejet,” je zadovoljen ravnatelj Iztok Drožina.
V Srednjo tehniško šolo Koper je letos vpisanih 621 dijakov in dijakinj. “Že dolga leta ne toliko,” je zadovoljen ravnatelj. Povečan vpis pripisuje tudi vse večji prepoznavnosti šole, ki izobražuje mlade strokovnjake, za kakršne je na trgu vedno povpraševanje. “Ne smemo zanemariti, da kdor konča poklicno šolo, je lahko tudi samozaposljiv, če je le dovolj podjeten,” dodaja.
Dijaki STŠ bodo v prihodnje lahko pilili svoje znanje tudi v Luki, tamkajšnji zaposleni pa se bodo lahko dodatno izobraževali na STŠ in sledili novostim na njihovem delovnem področju.
Finančna pomoč STŠ kot naložba
“To sodelovanje se bo izkazovalo v pretakanju znanja in izkušenj. Mi smo generatorji razvoja, oni so generatorji znanja, zato je prav, da se bolj povežemo. Dijaki STŠ so pokazali že ogromno znanja in inovativnosti, veliko iskric se je tu porodilo. Zakaj jim ne bi pomagali do uresničitve idej? Če v naš proizvodni proces vključimo izobraževalno institucijo, kakršna je STŠ, lahko izboljšamo proces dela, ki je že utečen.” je prepričan Gašpar Gašpar Mišič. Finančna podpora, ki bi jo namenili šoli za uresničitev projektov, za Luko ne bi pomenila stroška, temveč naložbo.
Z rdečo nitjo dneva odprtih vrat je povezana tudi dobrodelna akcija, ki so jo pripravili na STŠ. Kdor ne ve, kam bi s starim, a še uporabnim računalnikom, ga lahko še prihodnji teden odda na šoli. “Poleg koprske občine, ki je darovala dva računalnika, se je na naš poziv odzvalo kar nekaj fitičnih oseb,” pravi ravnatelj STŠ Iztok Drožina. Dijaki programov računalnikar in tehnik računalništva bodo stare računalnike pri praktičnem pouku razstavili in sestavili nove, ki jih bo šola podarila dijakom iz socialno šibkejših družin.
“Če mi bo kdo očital, da s tem zapravljam denar, mu bom z veseljem pojasnil in kaj kmalu tudi pokazal konkretne sadove tega sodelovanja, ki se bodo pokazali čez nekaj mesecev ali leto dni,” dodaja.
Akvarij-računalnik
Učilnice in delavnice STŠ so se v torek popoldne spremenile v razstavne prostore, v katerih so dijaki in zaposleni predstavili številne šolske dejavnosti. Rdeča nit je bil računalnik, brez katerega si dela in učenja na STŠ ni več moč predstavljati. Veliko pozornosti je pritegnil akvarij-računalnik, ki so ga izdelali dijaki. Pokazali so, da računalnih lahko povsem normalno deluje, tudi če njegovo “živčevje” preselimo iz ohišja v akvarij, poln medicinskega olja. “Naš namen je bil pokazati, kako je računalnik sploh narejen. Če vezje potopimo v medicinsko olje, deluje, če bi ga v vodo, pa bi se elektrika prevajala in bi se vse 'skurilo',” je pojasnil dijak 2. cč Žan Vaner, ki je računalnik-akvarij izdelal s še dvema dijakoma.
Testiranje “zaletavčka” in varjenje brez iskric
Sodelovanje s STŠ je v torek napovedal tudi direktor italijanskega podjetja CRG Giancarlo Tinini. Eden največjih proizvajalcev gokartov na svetu bo namreč del proizvodnje v kratkem preselil v Koper. Nekaj dijakov STŠ bo pri njih lahko opravilo prakso, dogovarjajo se tudi o možnostih štipendiranja in poznejših zaposlitev.
Povsem sami so dijaki izdelali tudi info točko, ki so jo postavili v vhodno avlo. Sad njihovega dela in znanja je tudi tako imenovani zaletavček, zaradi katerega je bilo v avto-servisni delavnici še posebej hrupno. Izdelek, ki simulira trk pri hitrosti 15 kilometrov na uro brez zaviranja, so prvič preizkusili prav na dnevu odprtih vrat.
Živahno je bilo tudi v sosednji delavnici, kjer so pripravili tekmovanje varjenju. Pa ne v tistem klasičnem, saj o iskricah ni bilo ne duha ne sluha, pač pa v varjenju na simulatorju, s pomočjo katerega dijaki osvojijo varilske veščine, še preden dobijo v roke kose kovine.
ILONA DOLENC