Slovenija razvija raziskovalni satelit

Slovenija razvija mali satelit. Če bo šlo vse po sreči, bo v končni fazi izdelave pred koncem prihodnjega leta, je ob robu simpozija o malih satelitih 4S - Small Satellites Systems and Services dejal direktor Centra odličnosti Vesolje-SI Tomaž Rodič. Vesolje-SI je sicer gostitelj tokratnega mednarodnega dogodka v Portorožu.

PORTOROŽ> Satelit, ki ga razvijajo, je po besedah Tomaža Rodiča raziskovalni. Ko ga bodo izdelali, bodo začeli iskati priložnost za izstrelitev in njegovo uporabo. Podatki, ki jih posredujejo mali sateliti, so po njegovih besedah uporabni v meteorologiji, za opazovanje stanja vegetacije v kmetijstvu, gozdarstvu, ugotavljanje škode v naravnih nesrečah, opazovanje arheoloških nahajališč in v druge namene.

Med Šmarjami in Pomjanom bodo postavili večjo anteno

V Sloveniji imamo trenutno nameščeno eno delujočo zemeljsko postajo z manjšo anteno, namenjeno predvsem pošiljanju podatkov na satelite, in sicer na strehi Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. “Zdaj, ko bomo imeli lastni satelit za daljinsko zaznavanje, ki bo omogočal pošiljanje videoposnetkov z visoko resolucijo, kjer je količina podatkov zelo velika, bomo na Primorskem namestili večjo anteno, ki bo lahko zajemala večjo količino podatkov,” je dejal Rodič. Postavili naj bi jo nad Koprom, med Šmarjami in Pomjanom, delovati naj bi začela še v tem letu.

Slovenija na področju malih satelitov po besedah Rodiča sodeluje v mednarodnih projektih na področju znanstvenih raziskav, tehnologije in aplikacij. “Naše skupine so aktivne na področju daljinskega zaznavanja, meteorologije in astrofizike. Na tehnološkem področju razvijamo tehnologije malih satelitov in infrastrukturo za komunikacijo s sateliti, razvijamo pa tudi softverske produkte, ki bodo pomagali prinesti podatke iz satelita do končnega uporabnika,” je naštel. Tokratni simpozij, ki se bo v Portorožu odvijal do 8. junija, je po njegovem za Slovenijo priložnost za tesnejše povezovanje s tujino na tem področju.

Iskanje novih sinergij med malimi in večjimi sateliti ter novih tehnoloških izzivov sta glavni temi tokratnega simpozija, ki ga dvakrat na leto organizirata Evropska vesoljska agencija (ESA) in francoski Nacionalni center za vesoljske raziskave (CNES), Slovenija pa ga gosti prvič.

Mali sateliti so priložnost za male države

Kot je uvodoma poudaril glavni direktor Centra za vesoljske raziskave in tehnologijo Franco Ongaro, postajajo misije satelitov vse bolj specializirane, tehnologija in mentaliteta misij malih satelitov pa si utirata pot tudi k velikim projektom.

Majhne države si zaradi visokih stroškov ne morejo privoščiti vesoljskih potovanj ali gradnje velikih vesoljskih postaj. Zato predstavljajo priložnost zanje ravno mali sateliti, je dejal Aleš Mihelič z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Da vesolje ni tako daleč, so po njegovih besedah spoznali tudi slovenski politiki.

Če želimo v najboljši možni meri uporabiti informacije različnih satelitov, ki danes krožijo v Zemljini orbiti, je nujno potrebna njihova standardizacija, so danes poudarili predstavniki stroke. Uvedba enotnega sistema bi omogočila kombiniranje podatkov, zbranih na velikih in malih satelitih, kar bi v primeru naravnih nesreč zagotovilo boljšo in hitrejšo pomoč. Potrebe po povezovanju malih in velikih satelitov so po mnenju Rodiča velike, poenotenje pa se danes dogaja že s samim razvojem tehnologij satelitov.

STA

---