“Slovenija potrebuje naložbe, ne pogrebnikov”

Na včerajšnji skupščini Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) so župani - čeprav različnih političnih barv - govorili skupni jezik. Za prihodnje leto predvideno varčevanje ministrstva za finance na ramenih občin, ki bi ga prav v mestnih najbolj občutili, je nedopustno.

Župani mestnih občin ne pristajajo na  znižanje povprečnine, če  mu ne bo sledilo krnjenje nalog  občin Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Župani mestnih občin ne pristajajo na znižanje povprečnine, če mu ne bo sledilo krnjenje nalog občin Foto: Tomaž Primožič/Fpa

KOPER> Ogrozilo ne bi samo že načrtovanih naložb, ampak tudi finančno avtonomijo (likvidnost) občin in celo lokalno samoupravo.

Varčevanje napoveduje finančni minister Janez Šušteršič z izhodišči za nižjo povprečnino za občine in njihove skromnejše finančne vire, kot sta nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in dohodnina. S tem pa bi kršili zakona o lokalni samoupravi in o financiranju občin ter evropsko listino o lokalni samoupravi, so prepričani v ZMOS, ki sta se mu za zdaj še neformalno pridružila župana mariborske in celjske občine, Franc Kangler in Bojan Šrot.

Več nalog za manj muzike

Po ocenah ZMOS je država z zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) v pol leta privarčevala 20 milijonov, z novim varčevalnim paketom pa naj bi 300 milijonov. Z nižjo primerno porabo naj bi občine olajšala za 200 milijonov, z nižjo dohodnino za dodatnih 180 milijonov (ob 120 milijonov naj bi bile samo mestne občine) in z nižjo povprečnino za 50 do 80 milijonov.

Ker država, ne da bi zagotovila sorazmerne vire, na občine prenaša dodatne naloge in obveznosti, se je tekoča poraba občin po oceni ZMOS zvišala za 51,7 milijona (oceno so pripravili na podlagi podatkov enajstih mestnih občin). S priznanim obsegom lanske primerne porabe pa so pokrili manj kot 67 odstotkov tekoče porabe.

Mestne občine so že lani morale tretjino denarja (165 milijonov) zagotoviti iz drugih občinskih virov. Letos je razhajanje še večje; primerna poraba zagotavlja zgolj 60 odstotkov tekočih izdatkov.

Ne bo več evropskih projektov

Občine vse težje zagotavljajo denar za financiranje naložb, ki jih sofinancirajo evropski viri. “Če nam zmanjšajo še ta denar, občine ne bodo zmogle zagotoviti lastnega deleža v evropskih projektih, kar pomeni, da evropskega denarja v Slovenijo ne bo,” je opozoril Matej Arčon, župan Mestne občine Nova Gorica, kjer so v prihodnjih treh letih s pomočjo evropskega financiranja predvideli za več kot 100 milijonov naložb. “Občine so skorajda še edini generator gospodarskega razvoja v državi, s tem ko vlagajo všole, vrtce, ceste ...” je poudaril.

Združevanje občin tudi z upravnimi enotami

V ZMOS zahtevajo, da jih ministrstvo vključi v pogajanja za višino povprečnine, kajti proračuni enajstih mestnih občin predstavljajo več kot tretjino celotne lokalne javne porabe. Pooblastili so župana Borisa Popoviča, predsednika združenja, da je že včeraj popoldne šel k ministru Šušteršiču.

Mariborski župan Franc Kangler pa je opomnil, da bodo zaradi varčevanja trpele nekatere dejavnosti, ki jih občine opravljajo v imenu države (področja sociale, otroškega varstva, okoljevarstva) in da se občine ne morejo odpovedati zakonskim obveznostim, sicer se bo oglasilo računsko sodišče. “Naj ministrstvo za javno upravo združi občine in upravne enote,” je predlagal v imenu ZMOS. Njegov velenjski kolega Bojan Kontič pa je priporočil, naj zmanjšajo število občin na 64, kolikor jih je bilo pred letom 1994. Poudaril je, da varčevanje ne vodi k okrevanju slovenskega gospodarstva. Nadgradil ga je ptujski župan Štefan Čelan: “Slovenija potrebuje realne naložbe, ne pa realnih pogrebnikov ... Norost je omejevati naložbe na področju zelene energije, kanalščine, vode ... Rešitev te države je v zagonu zdravega naložbenega cikla.”

Vprašal se je še, kam bo šel privarčevani denar, in v imenu kolegov povzel: “Zdaj velja, da so vsi župani v Sloveniji lopovi. Mi smo vseh političnih barv. Vežejo nas skupni interesi in nova delovna mesta.”

MIRJANA CERIN


Najbolj brano