Slovaški TTI je bil frustracija za Luko
Istra
15. 11. 2018, 06.00
, posodobljeno: 20. 11. 2018, 15.59
Slovaški Trade Trans Invest (TTI), v katerem je Luka Koper pod taktirko Roberta Časarja leta 2008 za 25,8 milijona evrov kupila desetodstotni delež, sploh ni bil logistično podjetje, ampak finančni holding. Tako smo včeraj slišali na sodišču; Luka Koper zaradi preplačane naložbe odškodninsko toži nekdanje nadzornike, ki so Časarjev posel potrdili.
Večinski lastnik TTI Dieter Kaas, predsednik uprave Luke Gregor
Veselko in direktor Madžarskih železnic Imer Kovacs so v romunskem Aradu v letu 2009 odprli zaledni kontejnerski terminal,
pričakovanih poslov pa ni bilo.
KOPER
> Luka Koper je v TTI zelo težko uveljavljala upravljalske pravice, tudi če je imela predstavnika v organih družbe. “Na skupščinah TTI v Bratislavi smo bili vedno po hitrem postopku preglasovani, naših predlogov niso upoštevali,” je strnil vodja pravne službe Luke Boris Jerman, ki ga je sodišče povabilo za pričo. Enako se je po njegovih izkušnjah dogajalo tudi v hčerinskih družbah TTI v Romuniji (Railport Arad in Trade Trans Terminal), ki so se ukvarjale z logistiko, v katerih je imela Luka tako manjšinski delež.
Od Luke so hoteli svež denar
“Vtis je bil, da v TTI in romunskih družbah od nas pričakujejo samo svež denar,” je povedal Jerman. Spomnimo, zadnjo dokapitalizacijo, ki jo je v Romunijo brez soglasja nadzornikov hotela nakazati Časarjeva uprava, je dejansko ustavilo sodišče z odredbo.
Obtožba proti Časarju pravnomočna
Luka Koper zaradi nakupa deleža TTI odškodninsko toži tudi upravo Roberta Časarja. A ta postopek miruje, dokler se ne bo končal kazenski postopek proti Robertu Časarju v tej zadevi. Obtožnica je postala pravnomočna, kdaj se bo postopek začel na sodišču, še ni znano.
Jerman je zavrnil predpostavke, da po krivdnem odpoklicu Časarjeve uprave, ki je bila akter slovaško-romunskih naložb, verjetno v Luki ni bilo več interesa, da se sodelovanje s TTI nadaljuje. “Niti pod Časarjem ni bilo poslov in sinergij, ki so bili pričakovani. Ko je prišla nova uprava Gregorja Veselka (v letu 2009), smo hoteli zagrabiti priložnosti. Celo mi smo jim ponujali kakšne posle, a na njihovi strani so bili vedno izgovori, vedno so imeli težave, da bi jih uresničili,” je povedal.
Poleg tega je bila pogodba s TTI po Jermanovih besedah napisana tako ohlapno, da Luka od TTI ni mogla zahtevati niti penalov ali odškodnine, ko obljubljenih poslov ni bilo. V pravni službi Luke so sicer dokumente o nakupu deleža dobili, ko je bila pogodba s TTI že sklenjena, saj je v tem primeru za Časarja akte pripravljal odvetnik Franci Matoz. Jerman ugotavlja, da Časarjeva uprava ni dobro ocenila posla s TTI, oziroma je sinergije, ki bi nastale ob nakupu deleža, ocenila zelo “čez palec”.
“Izkušnja za pozabiti”
Podobno meni Maša Čertalič, ki je bila po odhodu Časarjeve uprave predstavnica Luke v nadzornem svetu TTI: “Bilo je frustrirajoče, da je Luka vložila toliko denarja, a nismo mogli nič. Hoteli smo, denimo, doseči delitev dobička ali zamenjati revizorja, a s tako majhnim deležem nismo imeli možnosti ... Izkušnja za pozabiti.” Niti poslovno se ni izšlo. “Ves čas smo spodbujali medsebojno sodelovanje, da bi prišlo do pričakovanih sinergij, ki jih je Luka plačala. A ni šlo. Eden od razlogov je v tam, da TTI sploh ni logist, ampak je prihodke ustvarjal s finančnimi naložbami in oddajanjem nepremičnin,” je poudarila. Sedež TTI v Bratislavi pa je predstavljala pisarna v meščanski hiši, kjer sta bila večinski lastnik TTI Dieter Kaas in tajništvo.
Nadzornikom očitajo neskrbno ravnanje
Koprsko okrožno sodišče zdaj v ponovljenem odločanju presoja, ali je takratni nadzorni svet (Marjan Bezjak, Orjano Ban, Boris Bradač, Olga Franca, Metod Mezek, Nebojša Topić, Marko Valentinčič in Bojan Zadel), ravnal neskrbno, ko je Časarjevi upravi potrdil sporni nakup deleža TTI. V prvem Luki ni uspelo uveljaviti odškodninskega zahtevka - od osmih nekdanjih nadzornikov zahteva 19,8 milijona evrov odškodnine. A je po pritožbi višje sodišče zadevo vrnilo v ponovno odločanje, ob tem pa zapisalo, da so nadzorniki potrdili posel, ne da bi dovolj preverili sinergije, ki naj bi jih Luki prinesel vstop v TTI. Nadzorniki so se vseskozi sklicevali na cenitev, ki jo je pred nakupom za Luko izdelal Deloitte. A višje sodišče je opozorilo, da gre za cenitev celotne družbe TTI, ne pa desetodstotnega deleža, ki ga je Luka kupovala, in še to na podlagi nezanesljivih podatkov o načrtovani rasti pretovora, ki jih je Deloitte dobil od Luke oziroma tedanjega izvršnega direktorja za komercialo Milana Pučka.