Slavnikove garaže bodo še prazne

Območje je grdo in zanemarjeno, lokacija za odlaganje gradbenih odpadkov pa povsem neprimerna, saj se nahaja sredi stanovanjske soseske. Takšna je v očeh prebivalcev spodnje Semedele zanikrna škrbina, ki je ostala po rušenju obsežnega kompleksa garaž nekdaj pomembnega avtobusnega podjetja Slavnik.

Tako je bilo še do leta 2007 videti območje nekdanjih Slavnikovih garaž. Danes je zemljišče za tretjino manjše, porušili pa so tudi večino objektov. Foto: Jaka Jeraša
Tako je bilo še do leta 2007 videti območje nekdanjih Slavnikovih garaž. Danes je zemljišče za tretjino manjše, porušili pa so tudi večino objektov. Foto: Jaka Jeraša

KOPER> V podjetju Dar, ki ima v lasti 8000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, je direktor Alojz Gregorčič že lani napovedal, da bo v prihodnje območje doživelo preporod.

Prostorski načrt še v zraku

Vse bolj jasno pa postaja, da iz te moke še lep čas ne bo kruha. Za to lokacijo namreč sploh še ni izdelan občinski podroben prostorski načrt (OPPN), ki je prva birokratska ovira in osnova vseh nadaljnjih postopkov, šele na koncu pa tudi gradbenih posegov.

Na območju Slavnikovih garaž velja občinski odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Semedela, za gradom in del Žusterne. Dokumenti določajo, da je prostor nekdanjih garaž namenjen tako imenovanim centralnim dejavnostim, kar pomeni, da je tam mogoča bodisi stanovanjska gradnja bodisi umestitev trgovsko-poslovne ali turistične dejavnosti.

Gregorčič se strinja, da je današnji pogled na dvorišče vse kaj drugega kot prijeten. “Celota je res neugledna. Želimo si, da bi bilo drugače, zato bomo odgovornim v Mestni občini Koper predstavili naše zamisli oziroma idejno zasnovo, kaj pravzaprav želimo tam zgraditi,” pojasnjuje sogovornik. Arhitekti so na papir že prelili načrte o ureditvi poslovno-stanovanjskega in turističnega središča, po katerih naj bi bila v območje vključena tudi širša okolica.

Premajhni za tako velik projekt

Seveda pa ima ključno vlogo pri vsem skupaj predvsem denar, saj Gregorčič ocenjuje, da so sami premajhni za tako zajeten projekt. Tako bodo najverjetneje zgodbo pripeljali do konca na papirju, gradil pa bi kakšen močnejši investitor. Gospodarska kriza je tudi te zdesetkala, zato vprašanji, kdaj in kdo bi lahko vstopil v igro, še naprej ostajata brez odgovora. NATAŠA HLAJ


Najbolj brano