S strupom za polže nad golobe

V ulici nekaj korakov od koprskega Prešernovega trga (Mude), se je nekdo želel znebiti golobov kar s strupom za polže. Pomešal ga je s suhim kruhom in nastavil na okensko polico, le meter nad tlemi.

Sosede so odstranile kruh, pomešan s strupom za polže, a neznanec je drugi dan spet nastavil vabo Foto: Helena Race
Sosede so odstranile kruh, pomešan s strupom za polže, a neznanec je drugi dan spet nastavil vabo Foto: Helena Race

KOPER > Sosedje in mimoidoči so sumljivo vabo na okenski polici opazili pred nekaj dnevi, jo pometli in odstranili. “Verjetno je nekdo hotel strup za polže podtakniti golobom. A postavil ga je na polico le meter nad tlemi, kjer ga lahko dosežejo tudi mačke in psi. Kaj bi se zgodilo, če bi strup pobral otrok?” sta bili zgroženi sosedi.

Do 1200 evrov kazni za zastrupljanje

Suh kruh in zelene svaljke strupa sta odstranili, a jih je nekdo drugi dan spet nastavil na okensko polico.

V okolici je res kar nekaj golobov, a če koga motijo, naj si na okna namesti kovinske špice, predlagajo sosedje. “Zastrupljanje golobov in drugih živali, razen škodljivih glodalcev, ni dovoljeno. Gre za prekršek, za katerega je za posameznika predpisana globa v višini od 800 do 1200 evrov,” so jasni tudi na veterinarski upravi. Zastrupljanje pa lahko državljani prijavijo policiji. Prepovedano je tudi ubijanje golobov, razen v primerih, ki jih dopušča zakon (zdravstveni razlogi, žival je nevarna ali povzroča veliko škodo, ki je ni mogoče drugače preprečiti ...).

Ubijanje živali je v skladu z zakonom dovoljeno tudi zaradi ohranjanja naravnega ravnovesja, a populacije golobov v Kopru nihče ne nadzira. Ali se je v primerjavi s preteklimi leti povečala, tako ne more nihče zanesljivo odgovoriti. “Težko rečemo, da se je kaj bistveno spremenilo. Dejstvo pa je, da smo mi bolje opremljeni in redno čistimo mesto tudi s strojem za pranje ulic,” o tem pravijo v Komunali. Potrjujejo pa, da so prav golobi s svojimi iztrebki (poleg psov) največji onesnaževalci mestnih ulic.

Največ iztrebkov je v mestnem jedru, na Kidričevi, Župančičevi, Čevljarski in Župančičevi ulici, v Taverni, na tržnici in v Hlavatyjevem parku ob njej. Mestno jedro zato strojno čistijo oziroma pometajo šestkrat tedensko (od ponedeljka do sobote), koše za odpadke pa praznijo vsak dan. Ulice operejo najmanj enkrat na teden, večinoma pa dvakrat oziroma po potrebi.

Gnezdijo celo šestkrat na leto

Število golobov v mestu pa bi lahko enostavno zmanjšali, meni Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring v Krajinskem parku Sečoveljske soline, morali bi jih le prenehati hraniti. Vnašanje kontracepcijskih sredstev v hrano za golobe ni dovolj učinkovito, predvsem pa lahko škoduje tudi drugim pticam. Golobe, na primer, lovijo zaščiteni sokoli selci, kontracepcija pa se lahko prenese tudi nanje.

“Vsem trem občinam sem že predlagal, naj sprejmejo odloke, ki prepovedujejo hranjenje golobov. Edini, ki so poslušali, so bili v Piranu.” Tam so odlok sprejeli pred približno tremi leti. Takrat so ga napovedovali tudi v Kopru, a sprejeli ga niso.

V parku pri tržnici tako obiskovalci celo kupujejo semena in z njimi krmijo golobe, pri tem pa se ne ne zavedajo, koliko bolezni te ptice prenašajo. Če vdihnejo posušene iztrebke ali se dotaknejo zamazanih tal, se lahko otroci okužijo, dobijo prebavne težave ali celo salmonelo, opozarja Škornik. “Če bi golobi imeli manj hrane, bi se njihovo število ustalilo. Tako pa gnezdijo celo petkrat ali šestkrat na leto namesto le enkrat.”

HELENA RACE


Najbolj brano