Rešujejo pomorstvo in mrtvo mesto

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport istrske srednje šole te dni seznanja o združevanju. Gimnazija Piran se bo tako združila z na prvi pogled nesorodnim Pomorskim in tehniškim izobraževalnim centrom Portorož, torej s Srednjo pomorsko šolo, bližnjim dijaškim domom in piranskim akvarijem.

PIRAN, PORTOROŽ> Pa vendar se takšna pripojitev kaže kot najboljša, saj bo piransko mestno jedro ohranilo edino preostalo od nekdaj treh srednjih šol, država pa temelje pomorstva. Skupna šola se bo morda imenovala Gimnazija, elektro in pomorska šola. Zaživela naj bi prvega januarja in ostala na dveh lokacijah. Prvo leto naj bi jo kot v. d. ravnatelja vodil prvi mož piranske gimnazije Borut Butinar. Njegov pomočnik bi lahko postal ravnatelj pomorske šole Marijan Tončić, vendar ni nujno, da se bo to zares zgodilo. A ne toliko zato, ker mu bo konec novembra potekel mandat, ampak zaradi predpostavke, da mora biti v enovitem zavodu skupaj 600 dijakov. Omenjeni šoli jih toliko ne “zbereta”. V gimnaziji se šola 350 do 370 učencev, na pomorski šoli pa 168.

Ravnatelj po dnevih

Tončić pravi, da si zaradi skorajšnje izgube vodstvene funkcije ne beli glave, saj se bo lahko v večji meri predal pedagoškemu procesu. Opozarja pa, da bo bodoči ravnatelj združene šole “dva dneva na teden v eni šoli, dva dneva v drugi in en dan v dijaškem domu pa še v akvarij bo vmes skočil.” Tako naj bi jim pojasnil predstavnik ministrstva. Ravnatelj se bo moral ukvarjati z dijaškim domom, kjer je poleg 31 dijakov in 110 študentov “nastanjen” tudi Emuni center. Posebno pozornost pa bo moral posvečati pomorski literaturi, ki jo je treba prevajati iz angleščine. Tončić meni, da se združevanja lotevajo “z levo roko”.

A tudi takšno združevanje, polno odprtih vprašanj, se kaže kot najboljša možna različica. Na pomorski šoli imajo samo tri od nekdaj štirih programov: plovbnega tehnika, elektrotehnika in logističnega tehnika, ki pa ga izvajajo samo še med četrtošolci. Ladijskih strojnih tehnikov ne uspejo vpisati že vrsto let.

Iz Ljubljane je bilo tako slišati zamisli, da bi program elektrotehnika preselili na Srednjo tehniško šolo Koper. Pomorsko šolo bi potem najverjetneje ukinili. Od zlatih časov, ko jo je obiskovalo 550 učencev, so minila že tri desetletja. Pred dvema letoma so našteli najmanj dijakov, samo 154.

Po svetu iščejo pomorske častnike

Tončić kljub temu utemeljuje, da ukinitev ne bi bila smiselna, saj je v državah OECD veliko povpraševanje po mlajših kadrih pomorskih častnikov, zaradi česar v večini teh držav veliko vlagajo v promocijo pomorstva. Ne nazadnje to počnejo tudi naši sosedje Hrvati. Plače višjih častnikov na tujih ladjah lahko dosegajo 9.000 ali 10.000 evrov bruto mesečno, kar v obdobju zdajšnje svetovne gospodarske krize ni nepomembno.

Gimnazija poživlja Piran

Butinar meni, da je smiselno ohraniti piransko gimnazijo, ker je “edini večji javni izobraževalni zavod, poleg OŠ Cirila Kosmača in OŠ Vincenzo e Diego de Castro, ki ga vsakodnevno obiskujejo mladi in s tem mestu vlivajo življenje”. V preteklosti sta bili tam še srednja zdravstvena šola in gimnazija z italijanskim učnim jezikom, do začetka šestdesetih let tudi predhodnica zdajšnje pomorske šole.

In koliko bo država privarčevala z združitvijo obeh šol? “Skupni bodo tajništvo, računovodstvo in svetovalna služba, vendar bo prihranek znan potem, ko bomo naredili elaborat,” odgovarja. Učiteljev naj ne bi odpuščali. Na pomorski šoli se bosta dva upokojila. Butinar verjame, da bosta s Tončićem vzpostavila “kakovostno in zanimivo” skupno šolo. Kljub temu opozarja, da so časovni okvirji izredno napeti.

MIRJANA CERIN

---