Raje prašni avti kot suhe pipe

Poraba pitne vode v Istri skokovito narašča, še zlasti ob vikendih. Vodni vir reke Rižane naglo upada, vročinski val, ki je zajel naše kraje, se le še stopnjuje, pred vrati pa je poletna turistična sezona. V Rižanskem vodovodu zato pozivajo k varčni porabi vode. Če poziv ne bo zalegel, morda že prihodnji mesec Istri grozijo redukcije vode.

Izvir reke Rižane poleti 2003;  v Rižanskem vodovodu upajo, da ne bo  tak tudi letos, ko je bila sušna  že zima.
Izvir reke Rižane poleti 2003; v Rižanskem vodovodu upajo, da ne bo tak tudi letos, ko je bila sušna že zima.  

ISTRA>“Za zdaj ničesar ne prepovedujemo. Naše odjemalce želimo le spodbuditi, da se v teh sušnih časih pri porabi pitne vode vedejo racionalno in odgovorno,” je nedvoumna Sara Milenkovski iz Rižanskega vodovoda. Minuli vikend je namreč poraba pitne vode skokovito narasla, z 250 do 270 litrov na sekundo na kar 350 litrov.

Porabnike pozivajo, naj pitno vodo uporabljajo le za najnujnejše namene, kar izključuje zalivanje vrtov in pranje avtomobilov. Občani naj preprečijo morebitna puščanja na vodovodnem omrežju in jih obvestijo o poškodbah cevi.

Redukcije vode možne že julija

Čeprav je v sistemu še za 390 litrov vode na sekundo (180 litrov priteče iz Rižane, 110 iz Kraškega vodovoda in 100 iz Istrskega vodovoda), teh količin najbrž že čez dva ali tri tedne ne bo več. Zadali so si, da bodo porabo vode zmanjšali na 280 litrov na sekundo (po 100 litrov bi dobili iz Rižane in s Krasa ter 80 litrov iz hrvaškega dela Istre). Sicer bodo primorani uvesti redukcije vode, ki so bile nazadnje leta 1990, grozile pa so tudi leta 2003. V Rižanskem vodovodu jih še ne napovedujejo, vendar jih utegnejo vpeljati že prihodnji mesec, če pozivi k varčni porabi ne bodo zalegli.

“Šuša” tudi v Gradolah

Ob prejšnjih poletnih konicah so v omrežje pošiljali tudi 500 do 550 litrov vode na sekundo in jih 200 litrov dobili s Hrvaške. Zdaj pa se Istrski vodovod v Gradolah spopada z rekordno zmanjšanimi zalogami vode. Če dolgo ne bo izdatnejših padavin, Rižanskemu vodovodu napoveduje še skromnejšo dobavo. Odjem so na Koprskem povečali le iz Kraškega vodovoda, od koder bodo v prihajajočih dneh lahko dobili največ 100 litrov vode na sekundo.

Kdaj več vode s Krasa?

Težave oskrbe Istre s pitno vodo naj bi trajno rešil projekt Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa, za katerega prav v tem tednu nekatere od devetih vključenih občin potrjujejo predinvesticijsko zasnovo.

Ko bo projekt zaključen, naj bi Rižanski vodovod, ki zdaj iz kraškega vodovodnega sistema prejema najmanj 500.000 kubičnih metrov vode oziroma 110 litrov na sekundo, dobival dvakrat več vode oziroma 220 litrov na sekundo. Kot ugotavlja zasnova, ki jo je za občine izdelal novogoriški Projekt, je “transportni cevovod Rodik-Rižana zgrajen za količine prek 300 litrov na sekundo, zato večji posegi vanj niso predvideni. Zaradi povečanega dotoka vode iz ilirskobistriškega in sežanskega vodovoda pa bo treba zamenjati dotočne cevi in armature ter reduktorje tlaka.” V rižanski vodarni pa bodo morali prilagoditi režim mešanja različnih virov vod.

Čeprav je presoja vplivov gradnje vodovodov na okolje že v teku, pa bi devet primorskih županov najraje videlo, da bi jo vlada s spremembami omilila, če že ne izbrisala. Takšna pričakovanja so na sestanku pred tednom dni izrazili župani, vendar vršilcu dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije v okolje Leonu Behinu konkretnih predlogov in rešitev niso podali. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so zato napovedali, da se bodo morali še v tem tednu ponovno srečati s predstavniki bistriške, sežanske in obalnih občin ter pregledati določbe uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna celovita presoja vplivov na okolje (PVO) in oblikovati predloge občin za njeno spremembo.

V primeru, da PVO ne bo odpravljena, pa bo od njenega izida odvisno, v kakšni obliki bo projekt izveden. Če bo brez zapletov zaključena do jeseni, bodo lahko vlogo za sofinanciranje iz evropskih kohezijskih skladov do konca leta naslovili v enem paketu, sicer naj bi jo razdelili na dva dela: kraški in bistriški. Za prvega je poročilo o vplivih potrebno, za drugega pa ne.

MC, MUZ, LF


Najbolj brano