Prvih deset let Univerze na Primorskem

Pred desetimi leti je Državni zbor Republike Slovenije z Odlokom o ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil novo, tretjo državno univerzo.

KOPER> Prve pobude za ustanovitev UP sicer segajo v leto 1992, ko je bila pripravljena študija razvoja visokega šolstva v Slovenskem Primorju, leto kasneje pa je bilo podpisano prvo pismo o nameri za ustanovitev visokošolskega središča na Obali.

Po ustanovitvi Znanstveno-raziskovalnega središča RS ter Visokošolskega središča v Kopru v letih 1995 in 1996, so leta 1998 pismo podpore k ustanovitvi UP podpisali tudi predstavniki gospodarstva Primorske. UP je 29. januarja 2003 z odlokom ustanovil Državni zbor RS, 17. marca istega leta pa je bila vpisana v sodni register. Okrožnega sodišča v Kopru. Prva slovenska rektorica je tako postala rektorica Univerze na Primorskem, prof. dr.Lucija Čok, ki ji gre tudi največ zaslug za uspešno ustanovitev primorske univerze.

Na začetku 12 programov

Ob nastanku je UP imela sedem članic. Z 12 razpisanih programov v študijskem letu 2003/04 se je število le-teh v študijskem letu 2012/13 povzpelo na 73 razpisanih študijskih programov ter 90 akreditiranih študijskih programov (na dan 31.12.2012). S povečevanjem števila študijskih programov se na UP, kljub negativnim demografskim kazalnikom, povečuje tudi število študentov in diplomantov. V prvem letu delovanja univerze (2003) je na treh članicah diplomiralo skupno 254 diplomantov, v letu 2012 pa je bilo na šestih članicah skoraj 1000 diplomantov. V študijskem letu 2003/04 je bilo vpisanih 4.665, v študijskem letu 2012/13 pa že 6.607 študentov. Na UP se je od leta 2004 do leta 2012 povečalo tudi število zaposlenih, in sicer s 443 na 727, s čimer se Univerza na Primorskem uvršča med največje zaposlovalce v Obalno-kraški regiji.

Rektor UP, prof. dr. Dragan Marušič, ki je svojo idejo o tretji slovenski javni univerzi kot doktor matematičnih znanosti in prorektor ljubljanske univerze prvič predstavil na srečanju Zelenih Kopra februarja leta 1990, je tedaj dejal: »Z drugačnostjo, posebnim geografskim, kulturnim in etničnim prostorom v Istri, kjer se prepletajo različne kulture, jeziki, tradicije, kjer ni enonacionalne izključenosti, bi lahko bila Univerza na Obali ena redkih na svetu.«

Če odgovor na vprašanje, kako bo okolje sprejelo tretjo univerzo, tedaj ni bil povsem jasen, pa danes lahko z gotovostjo trdimo, da je prostor, v katerem deluje Univerza na Primorskem, institucijo pozitivno sprejel. Še več: njena razpoznavnost presega pojem lokalnega in nacionalnega, saj se z internacionalizacijo, vpetostjo v mednarodni prostor in povezovanjem z drugimi, svetovno znanimi institucijami, širi področje njenega delovanja.

Rektor UP za popotnico k njenemu nadaljnjemu uspešnemu razvoju pravi: »Univerza lahko preživi samo kot visoko kvaliteten sistem z vsaj nekaj ostrimi špicami, sposobnimi znanstvenega tekmovanja in s tem sodelovanja s preostankom sveta. Ker pa so za to potrebni veliki sistemi, se naše delovanje usmerja po zgledu izvozno naravnanih gospodarstev, tudi onkraj geografskih in demografskih meja. Zato bomo na naši univerzi tudi v prihodnje skrbeli, da bo odliv domačih ambicioznih študentov in pri nas izšolanih doktorjev znanosti čim manjši, obenem pa poskrbeli, da bodo k nam v še večjem številu prihajali nadarjeni dijaki in študenti od drugod.«

NR

---