Protestirali bodo, lahko pa tudi tožili

Stanovalci v izolski industrijski coni niso prav nič navdušeni nad napovedjo, da bo v Ambasadi Gavioli z novim najemnikom, podjetjem Gavioli, kmalu še več prireditev z različnimi zvrstmi glasbe, od elektronske do turbo folka.

Prizor z dvorišča diskoteke, z zabave po zabavi,  avgusta 2006 Foto: Edi Mavsar
Prizor z dvorišča diskoteke, z zabave po zabavi, avgusta 2006 Foto: Edi Mavsar

IZOLA>Ker se bojijo, da bo hrup postal neznosen, napovedujejo protestno pismo občinskemu in Mercatorjevemu vodstvu, razmišljajo tudi o tožbi.

“Šestnajst let hrupa je bilo dovolj, še posebej po 22. uri, ko mir jamči tudi zakonodaja. Upali smo, da bodo diskoteko zaprli. Namesto tega je zdajšnji najemnik Edis Bečič zabave zredčil na vsega skupaj enkrat mesečno in tudi precej zmanjšal hrup. Novi najemniki pa zdaj napovedujejo, da bo vsega še več,” pojasnjuje eden od sosedov, ki se ne želi izpostavljati.

Za hrup pravi, da ga ne povzroča samo glasba (zaradi vibracij naj bi se pred leti tresle bližnje hiše), ampak da so preglasne tudi tako imenovane havba zabave in sploh obiskovalci, ki ostanejo pred vrati diskoteke. “Če jih gre v Gavioli dva tisoč, jih vsaj tisoč ostane zunaj.” Ti, “zunanji” obiskovalci, so še posebej moteči poleti, ko parkirajo vsevprek, tudi ob hišah, in tam vse pohodijo, polomijo, za sabo pustijo kupe smeti ter luže človeških izločkov. Ker nekateri dražijo pse na dvoriščih hiš, je že prišlo do ugrizov.

In kaj o novem programu Ambasade Gavioli meni izolski župan Igor Kolenc? “Mladi morajo imeti svoj prostor, tako kot ga imajo v Planetu Tuš v Kopru, na primer. Ali je Gavioli pravi prostor zanje, pa je drugo vprašanje. Kakorkoli že, organizatorji prireditev morajo poskrbeti, da okolica ne trpi negativnih posledic - tako glede hrupa kot parkiranja in onesnaževanja, sicer ukrepa občina,” odgovarja župan.

Ali bo Mercator diskoteko prodal, mu ni znano. “To je ena redkih družb, povezanih z Izolo, s katero še nisem imel stika.” Sodeč po prostorskih načrtih bi tam lahko zgradili nov trgovski center, razvijati pa je mogoče tudi obrt in industrijo. Občina se zdaj precej ukvarja s sosednjimi parcelami, do Polimerjeve stavbe in hal KMK Boxa. Na zemljišču, ki je v lasti Istrabenza, je precej hipotek še iz obdobja nekdanjega avtobusnega prevoznika Slavnika. Nekaj pa so jih pred kratkim uspeli zbrisati, pravi Kolenc.

MIRJANA CERIN


Najbolj brano