Projektanti pojasnjujejo potek del pri obnovi mandrača

Precej razgibano je včeraj tekla tiskovna konferenca na Okolju, ko so projektant, nadzornik in pooblaščeni investitor za dela v mandraču novinarjem pojasnjevali, kako izpeljujejo obnovo. Nanizali so nekaj tehničnih podrobnosti in ovrgli očitke javnosti, češ da so se projekta lotili nestrokovno in ne v skladu z gradbenim dovoljenjem.

Včeraj se je na ovinku pred palačo Trevisini vdrl zajeten del obale, zato gradbeniki hitijo  čistiti dno in  nameščati betonske opaže (žice iz vode nakazujejo njih rob), do katerih bodo lahko nasuli kamnito  mešanico in tako utrdili obalo Foto: Lea Kalc Furlanič
Včeraj se je na ovinku pred palačo Trevisini vdrl zajeten del obale, zato gradbeniki hitijo čistiti dno in nameščati betonske opaže (žice iz vode nakazujejo njih rob), do katerih bodo lahko nasuli kamnito mešanico in tako utrdili obalo Foto: Lea Kalc Furlanič

PIRAN>“Dejstvo je, da so bile v projektni dokumentaciji dane rešitve, kako sanirati in obnoviti poškodbe obale mandrača, ki ga investitor obnavlja za potrebe ribiškega pristanišča. Vendar ko izvajalec trči na dejansko stanje, se mu je pri izvedbi del treba prilagajati. Zato so bile med deli sprejete dodatne odločitve, kako tehnično čim bolj ustrezno obnoviti obrežje zahodne obale mandrača. Vse odločitve smo sprejeli v soglasju s predstojnikom zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Pirana Brunom Purgerjem,” je pojasnil nadzornik del Jože Maver iz podjetja Projektiva inženiring, ki je izdelalo načrt.

Obala mandrača je bila tik pred kolapsom

Maver posebej izpostavlja, da je bila obala mandrača zelo poškodovana, “izprana”, da so naleteli na nekaj kavern pod površino in na izredno poškodovani obalni zid, ki sega v globino približno štirih metrov ter je grajen po principu, kakršnega so poznali v drugi polovici 19. stoletja, ko je bil podaljšan tudi piranski glavni pomol. Veliko informacij je našel v strokovni publikaciji pomorskega muzeja Piransko pristanišče. Kot projektanti so bili tudi po zakonu o graditvi objektov zavezani, da njihovi načrti zagotovijo ustrezno varnost in pa tudi trajnost objekta.

“Zaradi zelo slabega stanja obalnega zidu, ki je bil pravzaprav tik pred kolapsom, smo se odločili, da poskusimo prvič v zgodovini piranski pomol vsidrati neposredno v morsko dno, kar nam je s pomočjo pilotov tudi uspelo. Piranski pomol je bi namreč zgrajen na nasutju, zaradi česar je drsel po morskem dnu in se ugrezal. Zdaj smo to ugrezanje - na način, ki je bil določen v gradbenem dovoljenju - ustavili in začeli na trdnih temeljih graditi zid v skladu z različico, opisano v projektni dokumentaciji,” še dodaja Maver. LEA KALC FURLANIČ

Več o tem pišemo v četrtkovi tiskani izdaji Primorskih novic.


Najbolj brano