Problematična so samostojna kurišča in lesna biomasa

Onesnaženost zraka v Sloveniji je v evropskem merilu problematična zlasti zaradi delcev, kjer so najbolj izpostavljena večja mesta in Zasavje, predvsem na Primorskem pa je poleti problematična tudi koncentracija ozona, ugotavlja Nataša Kovač z Arsa. Glede delcev so največji problem samostojna kurišča in uporaba cenejšega lesa.

KOPER > Onesnaženost zraka v Sloveniji je v lanskem letu pri večini onesnaževal ostala na ravni iz leta 2011, pri delcih PM10 in PM2,5 pa so bile vrednosti nižje zaradi ugodnejših vremenskih razmer v času kurilne sezone. Problem predstavljajo zlasti individualna kurišča, saj se je zaradi gospodarske krize povečala uporaba drv, premoga, lesnih odpadkov in tako dalje, s čimer se je povečala emisija delcev, izhaja iz publikacije Agencije RS za okolje (Arso) z naslovom Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2012, ki so jo danes predstavili v Kopru.

Problematična samostojna kurišča in lesna biomasa

Evropska agencija za okolje je v tem tednu objavila podatke iz leta 2011, po katerih je naša država po onesnaženosti s trdimi delci PM10 na desetem mestu v EU, po onesnaženosti z ozonom pa na kar tretjem.

Nataša Kovač z Arsa ugotavlja, da so delci preseženi na celotnem območju Slovenije, medtem ko je koncentracija ozona presežena predvsem na Primorskem, pri čemer so problematični zlasti poletni meseci.

Glede koncentracije delcev so najbolj izpostavljene občine Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Novo mesto, Koper ter občine v Zasavju. Vse so vključene v odloke, ki jih bodo na okoljskem ministrstvu sprejeli do konca leta in bodo prejele večjo finančno podporo za izvajanje ukrepov, predvidenih v omenjenih odlokih.

Največ lahko naredimo z osveščanjem in izboljšavo kurilnih naprav, je prepričana Kovačeva. “Na področju delcev sta največji problem individualna kurišča in pa uporaba lesne biomase, ki je trenutno najcenejša,” je ugotavljala.

Onesnažen zrak iz Padske nižine

Delci se lahko prenašajo po zraku na daljše razdalje in lahko pridejo k nam tudi iz sosednjih držav, je opozorila. Glede onesnaženosti na Primorskem je pojasnila, da “obstajajo študije, ki potrjujejo, da prihaja onesnažen zrak iz Padske nižine”, vendar je dodala, da bi bilo treba podatke natančneje proučiti.

Glede na to, da se je naše podnebje v zadnjih desetletjih opazno ogrelo in da pričakujemo nadaljevanje njegovega ogrevanja, pa lahko v prihodnosti pričakujemo, da bodo vročinski valovi intenzivnejši in pogostejši, hkrati bo tudi več težav z visokimi koncentracijami ozona, napoveduje druga predstavnica Arsa Tanja Cegnar.

Številne bolezni

Onesnaženost zraka z delci povzroča tudi številne bolezni, od bolezni dihal do bolezni srca in ožilja, presnove in živčevja, je pojasnil Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja. Po zadnji podatkih svetovne organizacije za proučevanje rakavih bolezni lahko delci povzročijo tudi raka, je dodal.

Po podatkih koprskega zavoda za zdravstveno varstvo je v njihovih zdravstveni regiji delež umrljivosti zaradi bolezni dihal in srčno-žilnih bolezni nižja od enega odstotka vseh primerov smrti. Ta delež je primerljiv z območji s podobno stopnjo onesnaženosti drugod po Evropi, kar pomeni, da s tega vidika podatki niso posebej zaskrbljujoči, je pojasnila Agnes Šömen Joksić.

STA

---