Pritisk krajanov je zalegel

Klavdijo Babič iz Žusterne je eden od 44 upravičencev, ki bodo do konca leta dobili odškodnino zaradi škode, ki so jo na svojih objektih utrpeli v času gradnje predora Markovec. V Darsu sprva niso priznali, da so poškodbe na nekaterih stavbah v vplivnem območju in okolici povezane s posegi v predoru, zdaj pa so svoja prepričanja spremenili.

Ker se je konstrukcija prizidka posedla, Klavdij Babič vrat v vetrolovu ne more več pravilno zapreti Foto: Nataša Hlaj
Ker se je konstrukcija prizidka posedla, Klavdij Babič vrat v vetrolovu ne more več pravilno zapreti Foto: Nataša Hlaj

ŽUSTERNA > Po pritiskih krajanov so namreč naročili izdelavo novih poročil o razpokah in posedanjih stavb. Ugotovitve strokovnjakov so jasne: sanacija je nujna.

Z lani predstavljenimi prvimi elaborati o poškodbah na objektih se komisija za nadzor nad načrtovanjem in gradnjo predora Markovec ni strinjala.

“V zaključkih, ki so bili precej dvoumni, niso jasno opredelili, če in kdo je sploh lahko upravičen do odškodnine za povzročeno škodo. Po številnih usklajevanjih, pritiskih in skorajda grožnjah je Dars opravil nov monitoring in dopolnil seznam upravičencev do sanacije škode,”predsednik komisije za nadzor nad načrtovanjem in gradnjo predora Markovec Boštjan Lovšin opisuje dolgotrajen birokratski boj za priznanje odškodnin krajanom v Žusterni. Zadovoljen je, da so se zadeve premaknile z mrtve točke, saj je pred časom kazalo, da bodo morali ubrati še ostrejše tone. V Darsu sodelujejo z gradbenim inštitutom ZRMK. Njihovi strokovnjaki so se te dni zopet odpravili na teren in si ogledujejo poškodbe na objektih upravičencev. Z vsakim lastnikom se bodo dogovorili glede načina sanacije poškodb in višine ponujene odškodnine za odpravo težav.

Seznam upravičencev do odškodnin zaradi povzročene škode ob gradnji predora je dostopen na oglasni deski in na spletni strani KS Žusterna. Elaborate o poškodbah na objektih pa si je po predhodni najavi mogoče ogledati v prostorih koprske izpostave DRI - upravljanje investicij (Ankaranska cesta 7B).

Pred dnevi so se oglasili tudi pri Klavdiju Babiču iz Žusterne. Pravi, da že dve leti glasno opozarja na nevarne posledice posegov v predoru, a da se do zdaj zanj niso zmenili. Ob obisku nam pokaže večje in kar globoke razpoke, ki so nastale na stopnišču in zidu v vetrolovu prizidka. Nedavni potres, ki ga je bilo čutiti tudi v istrskih krajih, je le še okrepil njegovo bojazen, da ne gre zgolj za nedolžne prelome v steni.

To pa še ni konec seznama nevšečnosti, ki mu grenijo vsakdan. Ker se je konstrukcija prizidka posedla, se vrata v vetrolovu ne zapirajo več pravilno. “Ko piha veter, jih moram privezati. Tudi okno komajda zaprem,” je nezadovoljen. “Nočem denarja. Rad bi, da obnovijo hišo oziroma sanirajo poškodbe,” vztraja Babič. V eleboratu so priznali, da je na njegovem objektu nastalo za 38.000 evrov škode.

Marjan Koler iz Darsa pravi, da takšnih želja ne bodo mogli uresničiti. “V družbi moramo spoštovati postopke javnega naročanja, zato gradbenih posegov pri posameznikih ne bomo opravljali,” razlaga. Zagotavlja pa, da bodo upravičencem denar za odškodnine izplačali do konca leta, saj so že unovčili bančno garancijo podjetja Alpine Bau, ki je do stečaja gradilo predor.

NATAŠA HLAJ


Najbolj brano