Primorska vstajniška skupščina o Luki Koper

Lastništvo in organizacija koprskega pristanišča sta bili osrednji temi debate, ki jo je v torek zvečer v koprskem gledališču pripravila ena od delovnih skupin, oblikovanih na primorski vstajniški skupščini.

KOPER> Okrogla miza je bila hkrati tudi prvi organizirani dogodek vstajniške skupščine, ki se je v slovenski Istri vzpostavila ob nedavnih protestih.

V pogovoru so sodelovali delavski direktor Luke Koper Matjaž Stare, ekonomist za pomorstvo Zlatan Čok, strokovnjakinja s področja pomorskega prometa Majda Prijon in predstavnik sindikata žerjavistov Mladen Jovičić.

Luka Koper je danes moderno, urejeno in v svetu cenjeno pristanišče, je poudaril Čok. “Kar prodamo, ni več naše. Zakaj bi tujci v svojo državo nosili dodano vrednost, ki jo lahko uporabimo za gradnjo naših vrtcev, šol in za razvoj države?” se je vprašal.

Zakon o denacionalizaciji premoženja

Koprsko pristanišče so do leta 1976 gradili predvsem s pomočjo posojil tedanjih bank, z neplačanimi delavnimi sobotami in odrekanji pri plačah so ga pomagali ustvarjati tudi njeni zaposleni, so spomnili sogovorniki. Dotaknili so se tudi obdobja 90. let, ki sta ga zaznamovali ukinitev družbene lastnine in privatizacija.

Luka Koper se je tedaj oblikovala kot delniška družba, v kateri ima večinski delež država. Danes je Luka Koper oseba zasebnega prava, država, njen največji lastnik, pa se lahko “v vsakem trenutku spomni, da svoj delež proda”, je opozorila Prijonova.

Delavski direktor Matjaž Stare se je vprašal, ali je iz zasebnega podjetja kapital mogoče pripeljati nazaj oziroma ali je del nekdanjega družbenega premoženja moč vrniti državljanom. “Država je premoženje nacionalizirala oziroma neodplačno zaplenila. Želimo, da se ta del premoženja vrne nazaj državljanom in državljankam,” je poudaril.

Rešitev vidi Stare v oblikovanju ustreznega “zakona o denacionalizaciji premoženja, ki ga je država nacionalizirala na osnovi lastninske zakonodaje”. Zakon bi s 5000 podpisi vložili v državni zbor, če ga ta ne bi obravnaval, bi o njem lahko odločali na referendumu.

“V tem trenutku terjamo le to, da se na osnovi ustave vzpostavi sistem, ki bo omogočal enakopravno razpolaganje in vrednotenje vseh lastnin, od zasebne do zadružne in državljanske oziroma družbene lastnine,” je poudaril. Deleža Luke, ki bi bil v skupni lasti državljanov, si, kot je pojasnil, ne bi delili, pač pa bi z njim le upravljali oziroma ga izkoristili za uveljavljanje lastninskih pravic.

Pristaniška skupnost

Sogovorniki so se dotaknili tudi vprašanja možne organizacije koprskega pristanišča v prihodnje. Stare je bil do vprašanja vzpostavitve pristaniške uprave zadržan. Kopru tako sosedje z italijanske kot hrvaške strani meje priznavajo fleksibilnost, ki izhaja ravno iz tega, da nima uprave, je menil. Koprski model je po njegovih besedah izviren, oblikoval pa se je lahko, ker gre za majhen sistem.

Jovičić pa je izrazil zaskrbljenost zaposlenih, da bi imeli, če se pristanišče organizira po modelu pristaniške uprave, morebitni najemniki terminalov manj posluha za druge udeležene in zaposlene.

“Osebno sem odprt do vseh oblik organiziranja in upravljanja pristanišča in pretovora. Navdušujejo me ideje o pristaniški skupnosti, v kateri bi bili vsi zainteresirani enakopravno udeleženi. A vemo, da je to visok ideal, ki ga je težko doseči,” je pojasnil.

STA

---