sreda, 15. junij 2011
Model črevesa z nevarnimi tvorbami si je na Titovem trgu med konferenco ogledala tudi večina udeležencev
Foto: JASNA ARKO
PRIMORSKA, ISTRA> Ugotovitve slonijo na podatkih zadnjih dveh oziroma treh let. Ti so slabši v primerjavi s podatki izpred sedmih let. Raziskave so opravili s pomočjo nacionalnega programa CINDI in anket o zdravju na nacionalni ter regijski ravni. Večino so jih obdelali v koprskem Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV), ki je včeraj ob pomoči Univerze na Primorskem, zdravstvenih domov v Istri, nekaj društev, zdravstvenega ministrstva in Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) v Kopru gostil regijsko konferenco o zdravju.
Šibka skrb za zdravje
Milan Krek, direktor koprskega ZZV in specialist socialne medicine izpostavlja, da je za prebivalce v koprski zdravstveni regiji zdravje sicer ena najpomembnejših vrednot, a v vsakdanjem življenju je celovito nismo dojeli.
“Da je res tako, potrjujejo ugotovljene nezdrave navade, razvade in življenjski slog - prehranjujemo se nezdravo, imamo premalo obrokov, ne uživamo dovolj zelenjave, se premalo gibamo, hodimo nezaščiteni na sonce, ne odzivamo se na preventivne akcije ... Hkrati tudi socialni in drugi vplivi slabšajo splošno zdravstveno stanje ljudi,” našteva Krek.
Za to območje so, v primerjavi z nekaterimi drugimi, značilni vse večji delež ostarelih in s starostjo povezane kronične bolezni, več je srčno-žilnih obolenj, nekaterih vrst raka. “Temu smo namenili konferenco, ki ima za cilj s pomočjo lokalnih izkušenj oblikovati takšne nacionalne, regijske in lokalne programe, da bi ob pomoči načrtne zdravstvene vzgoje ljudi vsaj pri mladih in mlajših generacijah pripomogli k spremembi navad in sloga življenja.”
Pojav revščine in razlike
V Sloveniji se - ponekod bolj, drugod manj - v splošnem zdravstvenem stanju ljudi odražajo vse slabše gmotne in socialne razmere. Ljudje vse bolj obolevajo ob srtresu zaradi skrbi za lastno preživetje in za preživetje svojcev.
Ugotovitve temeljijo na izsledkih raziskave o življenjskem slogu, ki so jo opravili pred tremi leti in je povezana z razmerami po družbenih slojih. Po besedah zdravnice Marine Sučič Vukovič iz koprskega ZZV so dejavniki tveganja in slabše zdravje značilni za ljudi iz najnižjega in iz delavskega sloja. “V anketi so se tja sami umestili in med drugim navedli, da obolevajo za sladkorno boleznijo, angino pectoris, so pogosteje v stresu. Tema slojema kaže nameniti večjo pozornost in državne ter lokalne programe za ukrepanje.“ Omenimo, da pogosteje kot pred sedmimi leti po alkoholu posegajo tudi izbraženi. Nacionalna raziskava zajema ljudi od 25. do 74. leta starosti, poslali so jim vprašalnike. V koprski zdravstveni regiji je nanje odgovorilo manj kot 500 ljudi.
Tatjana Buzeti iz zdravstvenega ministrstva dodaja: “Zdravstveni indikatorji razkrivajo občutne razlike med regijami in tudi znotraj njih. Zajeli smo jih v publikacijo o neenakosti v zdravju v Sloveniji. Odpravi razlik namenjamo pozornost v razvojni strategiji in preostalih dokumentih, nastaja tudi strateški nacionalni okvir za zmanjševanje neenakosti v zdravju.”
Drugačno dojemanje, strah in sram
Drugačno dojemanje dejavnikov tveganja, strah in sram obilno prispevajo k slabšanju zdravju. Ob tem Krek izpostavlja alkoholno (ne)kulturo: “Na tem vinorodnem območju za mnoge vino ni alkohol, prekomerno pitje pa ne resna nevarnost za zdravje; denimo za cirozo jeter in nekatere vrste raka. Redno pijejo celo že 15-letniki.”
Strah pred rakom kot tabu temo preveva mnoge in jih odvrača od preventivnega ter pravočasnega pregleda pri zdravniku, pravi predsednica Obalnega društva za boj proti raku Jadranka Vrh Jermančič: “Pozabljajo, da je v zgodnji fazi ozdravljiv, v fazi predrakavih sprememb pa se niti ne pojavi.”
Marjeta Keršič Svetel iz IVZ v zvezi s programom Svit za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki dodaja: “Sram nekatere odvrača od sodelovanja, saj o zadnji plati, delovanju črevesja in kakcu praviloma neradi govorimo. Tudi ogled modela debelega črevesa ni deležen takšne pozornosti, kot si želimo. Tokrat smo že tretjič v Kopru, odziv je mlačen.”
JASNA ARKO