Pri Lovšinu odkrili za 1,6 milijona nenapovedanih prihodkov

Po naših informacijah so davčni inšpektorji pri Andreju Lovšinu opravili davčni nadzor za obdobje med leti 2006 in 2010 in odkrili za 1,6 milijona nenapovedanih prihodkov. Lovšin je leta 2007 v večjih zneskih predčasno pokrival milijonski kredit pri SKB, se pravi ravno v času, ko je kupnina za zemljišče v Čehovu romala na liechtensteinski račun ruskega prodajalca.

Andrej Lovšin je na sodišču dejal, da nima denarja za plačilo  odškodnine Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Andrej Lovšin je na sodišču dejal, da nima denarja za plačilo odškodnine Foto: Tomaž Primožič/Fpa

KOPER > Po neuradnih podatkih pa je Lovšin v Liechtensteinu konec maja leta 2007 dvignil milijon evrov.

Andrej Lovšin po naših podatkih davčni upravi ni znal ustrezno pojasniti izvora 1,6 milijonskega zneska, zato so ga iz tega naslova obdavčili v višini 680.000 evrov. Pregledali so obdobje, v katerem je bil Lovšin predsednik uprave Intereurope. Zdaj je Lovšin obdolžen tudi zlorabe položaja pri naložbi v Čehov, Intereuropa pa njega in njegova člana uprave Ondino Jonke in Zvezdana Markežiča odškodninsko toži za 37,5 milijona evrov.

Andrej Lovšin je v letih, ko je bil na čelu Intereurope, poplačal tudi vse kredite za svoja stanovanja v Portorožu in Ljubljani, ki jih je nato tik pred odškodninsko tožbo prepisal na hčerko Lucijo Lovšin. Gre za stanovanje v centru Portoroža, ki ga je marca leta 2007 kupil za 115.000 evrov, za stanovanje na Železni cesti v Ljubljani, ki ga je sicer z lizingom na deset let kupil za dobrih 300.000 evrov leta 2005, predčasno pa ga je poplačal leta 2008 (dobrih 200.000), in za stanovanje v Vili Urbana v Ljubljani, ki ga je dobil konec leta 2008 v zameno za stanovanje na Hacquetovi ulici v Ljubljani, in ga je kupil že leta 1997.

Odškodninska tožba že poteka, tožilstvo pa je pred dnevi po šestih letih zoper njega na koprsko sodišče vložilo še obtožnico. Lovšinov zagovornik Dean Babič napoveduje, da bodo obtožnici gotovo ugovarjali. Ker pa je še ni prejel, je ne more komentirati. Prav tako ne ve, kjer se trenutno nahaja Lovšin. “Kolikor vem, ima še vedno isto telefonsko številko. Je pa te dni službeno zadržan,” nam je dejal Babič. Lovšin se namreč na naše klice že več dni ne odziva.

Časovno sovpadanje

Lovšina smo iskali tudi zato, da ga vprašamo, ali je bil pri njem res opravljen davčni nadzor in od kod mu denar, da je poplačal skoraj vse bančne kredite. Po podatkih, ki smo jih pridobili v uredništvu, je Lovšin večji del kredita v višini 930.000 evrov, ki ga je konec leta 2006 najel pri banki SKB za nakup delnic Intereurope, skoraj v celoti poplačal v drugi polovici leta 2007.

V letu 2007 je po naših podatkih na svoje račune položil okoli 800.000 evrov. Zanimivo je, da to časovno sovpada z našimi informacijami, da je Lovšin iz računa v Liechtensteinu konec maja leta 2007 dvignil milijon evrov. Gre za račun podjetja IST International Sastrade, ki je v lasti Janeza Škrabca in Joza Dragana, lastnikov podjetja Riko, ki je največ zaslužilo s pregrešno drago naložbo Intereurope v Rusiji. Lovšin je v preteklosti že zanikal, da bi kadarkoli iz računa v Liechtensteinu dvignil denar.

Lovšin se sklicuje na bosanskega podjetnika

Lovšin se je po naših podatkih pri davčnem nadzoru skliceval na podjetnika iz Bosne in Hercegovine, ki naj bi mu posodil 1,5 milijona evrov za nakup delnic v Sloveniji. Denar naj bi mu v letih 2007, 2008 in 2009 osebno predal na srečanjih v Sloveniji. Davčni urad je po naših informacijah podvomil v resničnost teh navedb, saj se jim je zdelo čudno, da bosanski podjetnik denarja, ki ga je nosil čez mejo, nikoli ni prijavil carinskemu uradu.

Lovšin je to pojasnjeval in dokazoval z nekimi potrdili, da je od bosanskega podjetnika prejemal zneske, nižje od 10.000 evrov, carini pa je treba prijaviti zneske nad 10.000 evrov. To torej pomeni, da bi moral bosanski podjetnik v treh letih vsaj 200 krat iz BiH v Slovenijo, kar je bilo za davčni urad neprepričljivo. Poleg tega pa je pri vsej zadevi ključno to, da Lovšin s tem denarjem ni kupil ene same delnice.

Davčna uprava v primeru suma storitve kateregakoli kaznivega dejanja ustrezno ukrepa. V obdobju od leta 2010 do leta 2013 je pri policistih naznanila kar 973 različnih kaznivih dejanj, kot so davčna zatajitev, oškodovanje upnikov, poslovna goljufija, ponareditev ali uničenje poslovnih listin, zloraba položaja ali pravic, kršitev temeljnih pravic delavcev, poslovna goljufija, pranje denarja, ponarejanje listin in druge podobne zadeve. V istem obdobju je davčna uprava na tožilstvo zaradi omenjenih kaznivih dejanj podala tudi 487 kazenskih ovadb.

Delnic nikoli ni prepisal

Lovšin je sicer delnice Intereurope v letu 2006 kupil na svoje ime, vendar niti ene nato ni prepisal na bosanskega podjetnika, kot naj bi to velevala pogodba med njima. Zato je davčni urad sklenil, da je šlo zgolj za navidezen posel. Lovšin je še danes lastnik Intereuropinih delnic in je po javno dostopnih podatkih z 0,30 odstotnim deležem v Intereuropi tretji največji fizični lastnik koprskega logista.

Na vprašanja, ki zadevajo konkretne davčne zavezance, ne moremo odgovoriti zaradi varovanja davčne tajnosti. V skladu z zakonom o davčnem postopku kot davčna tajnost veljajo vsa dejstva, okoliščine, podatki, odločitve in drugi dokumenti, ki zadevajo posameznega zavezanca za davek,” so nam pojasnili na davčni upravi, kjer smo spraševali, ali so res uvedli davčni nadzor za Lovšina in kaj je ta pokazal.

Brez dokazov zgolj sklicevanje na posojilodajalce ni dovolj

Davčna uprava poseben postopek odmere davka uvede takrat, ko ugotovi, da fizična oseba razpolaga s premoženjem ali sredstvi, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal. Skoraj praviloma se vsi sklicujejo na sorodnike ali prijatelje iz bivše Jugoslavije, ki naj bi jim posodili denar, vendar to ni dovolj, če ne dokažejo dejansko realizacijo posojila.

Odločitev, pri katerem zavezancu bo opravljen nadzor, temelji pred vsem na njihovih podatkih, upoštevajo pa tudi informacije policije, urada za preprečevanje pranja denarja, protikorupcijske komisije, ... Odzovejo pa se tudi na informacije iz medijev ali s terena, če so zaznani pojavi velikega trošenja in pridobivanja premoženja pri zavezancih.

Po zakonu o davčnem postopku velja obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da mora zavezanec sam verodostojno dokazati vir premoženja. To pa je možno le z dokazi, ki jih je mogoče izvesti, preveriti in povezati. “To, da se nekdo sklicuje na posojila sorodnikov ali prijateljev iz republik bivše Jugoslavije, kar je skorajda pravilo, ni dovolj za sam uspeh v postopku, če pri tem ne dokažejo tudi dejansko realizacijo posojila. Enako je v primeru daril. O uporabi tega instituta se je že izrekla tudi sodna praksa, in sicer v preko 20 sodbah upravnega sodišča in petih sodbah vrhovnega sodišča,” so za Primorske novice pojasnili na davčni upravi.

V letu 2009 so opravili 23 nadzorov prijave premoženja in odmere davka, v letu 2013 pa 57 nadzorov. Dodatno ugotovljene davčne obveznosti v letu 2013 so znašale kar 10,4 milijona evrov.

TATJANA TANACKOVIČ


Najbolj brano