Prevod izolskega statuta iz leta 1360

“V slovenskem prostoru je od starih statutov preveden le ptujski, vendar ni primerljiv z izolskim, ki je obsežnejši,” je danes na predstavitvi v Manziolijevi palači poudaril direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Darko Darovec. Prevod 650 let starega izolskega statuta je izdala založba ZRS Annales.

“Branje vsebine prevoda izolskega statuta iz leta 1360 bralca pripelje do ugotovitve, da so pravzaprav tedaj imeli podobno  ureditev življenja v mestu kot danes,” je na predstavitvi povedal vodja projekta Dušan Kos (desno)
“Branje vsebine prevoda izolskega statuta iz leta 1360 bralca pripelje do ugotovitve, da so pravzaprav tedaj imeli podobno ureditev življenja v mestu kot danes,” je na predstavitvi povedal vodja projekta Dušan Kos (desno)  

IZOLA>“Branje vsebine prevoda izolskega statuta iz leta 1360 bralca pripelje do ugotovitve, da so pravzaprav tedaj imeli podobno ureditev življenja v mestu kot danes. Razlike so le v kazenskem pravu in bolj strogi so bili do vzdrževanja čistoče v mestu, malo pa je določil v zvezi z ribištvom,” poudarja vodja projekta prevoda tega starega statuta Dušan Kos, zgodovinar z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani. Kos je napisal tudi spremno kritično raziskovalno študijo k prevodu (ta je izšel v 300 izvodih), objavljena je v priloženi publikaciji.

Sicer pa je največji podvig, ki je trajal tri leta, opravil prevajalec iz latinščine Mitja Sadek. Najtrši oreh pri prevodu so bili izrazi v tedanji vulgarni italijanščini oziroma latinščini. Ta statut je izrednega pomena za mesto, saj je Izola zaradi požara v svojem arhivu ostala brez vseh pomembnih dokumentov za čas do 16. stoletja. Po naključju se je ohranilo nekaj drobcev, med njimi tudi ta statut, vendar ga hrani reški državni arhiv. Prevoda statutov pa nimata ne Koper ne Piran, čeprav zgodovinski viri navajajo, da sta nekoliko starejša.

Izolani so pred štirimi leti dobili tudi njegovo faksimilno izdajo, ki je bila objavljena v okviru projekta ZRS Srce Istre. Ob zdajšnjem prevodu izolskega statuta so ponatisnili še 49 izvodov faksimil (lična, v belo vezana publikacija, primerna za protokolara darila). Projekt je s 60.000 evri podprla izolska občina. Kot zanimivost iz življenja v prejšnjih stoletjih v Izoli je Kos omenil, da so se Izolani od nekdaj prepirali s Pirančani. Publikaciji, ki ju je oblikoval pokojni Dušan Podgornik, služita kot izjemna študija, uporabna najširšemu krogu ljudi, saj predstavljata splošno civilizacijsko in kulturno podobo Izole in jadranskih mest nasploh.

LEA KALC FURLANIČ

Foto: Lea Kalc Furlanič


Najbolj brano