Prepuščeni samim sebi, a ne več za dolgo

Kar dobrih 15 odstotkov prebivalcev koprske, izolske in piranske občine je po poreklu iz držav nekdanje Jugoslavije. A čeprav po številu krepko presegajo pripadnike italijanske manjšine - teh je v Istri približno 2300 -, nimajo nobene institucionalne in finančne podpore, saj formalno nimajo urejenega statusa manjšine.

 V sklopu projekta v e-kavarni Pina že potekajo mesečne delavnice, namenjene povezovanju izvajalcev različnih narodnosti s področja kulture. Prva delavnica je bila konec septembra. Foto: Pina
V sklopu projekta v e-kavarni Pina že potekajo mesečne delavnice, namenjene povezovanju izvajalcev različnih narodnosti s področja kulture. Prva delavnica je bila konec septembra. Foto: Pina

KOPER > Prav zato so se v koprskem Kulturno-izobraževalnem društvu Pina odločili, da jim priskočijo na pomoč.

S projektom Kulturni inkubator pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v obalno-kraški regiji, ki ga podpira tudi EU, želijo izboljšati njihovo zaposljivost na področju kulture in podpreti njihovo socialno vključenost v družbo.

“Medtem ko je za italijansko manjšino v Sloveniji dobro poskrbljeno, saj ima svoje institucije, ki ji omogočajo delovanje in financiranje, so pripadniki narodov z območja nekdanje Jugoslavije, ki jih je v Istri skoraj štirikrat več, v slovenskem merilu pa predstavljajo kar dobro desetino vseh prebivalcev, žal prepuščeni samim sebi in svoji iznajdljivosti. Nimajo namreč ne virov ne sredstev, da bi kandidirali na večjih razpisih, poleg tega pa niti potrebnega znanja, kako ta denar pridobiti,” pravi Kaja Cunk, vodja Pininega programa aktivno državljanstvo.

Naslednja delavnica, namenjena povezovanju izvajalcev različnih narodnosti s področja kulture, bo 23. oktobra. Nanjo bodo povabili sodelavko albanskih kulturnih društev ter predstavnico Bošnjaške kulturne zveze Slovenije, da predstavita delovanje organizacij in svoje izkušnje.

Imeli bodo svoj kotiček

Prav zato so to ciljno skupino vključili v projekt, s katerim se je društvo Pina prijavilo na razpis ministrstva za kulturo, vezan na manjšine in ranljive družbene skupine. In da bi pokrili čim širše potrebe, so v projekt zajeli pripadnike narodnih skupnosti z območja nekdanje Jugoslavije s celotne obalno-kraške regije.

“Kulturni inkubator bo referenčna točka, kamor se bodo društva in posamezniki, ki delujejo na področju kulture, lahko obrnili in kjer bodo pravzaprav lahko tudi delovali,” pojasnjuje koordinatorka projekta Mirna Buić. Primeren prostor za to še iščejo, vse pa je že nared za začetek kulturno-izobraževalnih aktivnosti, med katere sodi tudi usposabljanje s področja kulturnega menedžmenta in multimedijskega ustvarjanja.

Vrata so odprta za vse

“Usposabljanje je odprto za pripadnike vseh narodnosti - hrvaške, srbske, bošnjaške, črnogorske, makedonske in albanske. Prijavi se lahko vsakdo, leta pri tem niso ovira,” potencialne kandidate k vpisu opogumlja Buićeva.

V inkubatorju bo na voljo le osem mest, prednost pa bodo imeli tisti, ki bodo uspešno zaključili usposabljanje. To se bo začelo novembra, trajalo pa bo kar 160 ur, vse do konca februarja. In kaj konkretnega se bodo slušatelji na teh predavanjih, ki bodo na urniku tri do štirikrat na teden, naučili?

“Pridobili bodo povsem konkretna znanja o vodenju društev, organizacij ali lastnega podjetja, naučili se bodo, kako posneti video, kako ga zmontirati, kako uporabljati socialna omrežja in splet ... Cilj projekta je namreč, da se naučijo teh veščin in nudijo svojim društvom in posameznikom podporo; da posnamejo njihove prireditve, da ustvarijo dokumentarne filme, radijske oddaje in prispevke, s katerimi svojo kulturo in delovanje predstavijo širši javnosti,” pojasnjuje Cunkova in dodaja, da bodo udeleženci po končanem usposabljanju lažje pridobili poklic oziroma certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji po dodatnem programu izobraževanja na pristojnih ustanovah.

PETRA VIDRIH


Najbolj brano