Predor so začeli kopati aprila, sedem mesecev kasneje pa so že ustavili stroje

Gradbišče predora Markovec še kar spominja na zapuščene rudniške rove, ki so jih zaprli, še preden so jih do konca skopali. A novo leto utegne prinesti nove priložnosti tudi temu, za zdaj najpomembnejšemu Darsovemu projektu. V njegovi službi za komuniciranje namreč zagotavljajo, da so pogovori z izvajalcem v sklepni etapi.

ghvkghvkghv Foto: Zdravko Primožič/Fpa
ghvkghvkghv Foto: Zdravko Primožič/Fpa

KOPER> Po neuradnih informacijah Dars stavi na avstrijskega pogodbenega partnerja Alpine Bau, ki je predore gradil tudi v svoji deželi predorov in ima v konzorciju 15.000 zaposlenih. Zanj že od začetka zagat z vodilnim partnerjem izvajalca Cestnim podjetjem Maribor (CPM) pravi, da je solidarnostno odgovoren za dokončanje predora.

Dogovor že čez nekaj dni?

Po namigih, ki smo jih dobili, utegne do dogovora priti še pred koncem prvega januarskega tedna. Alpine Bau naj bi še zadnje podrobnosti moral doreči s CPM. Posel naj bi dokončali kvečjemu z rahlo zamudo, vendar po veljavni pogodbi, ovrednoteni na 64,5 milijona evrov.

CPM naj bi upočasnitev in kasnejšo ustavitev del pripisoval kamnini kalkarenit (na koprski strani), ki naj bi se izkazala za tršo, kot je bila opisana v razpisni dokumentaciji. Vendar so pri Darsu z nadzornim inženirjem DDC ugotovili, da navedbe CPM niso utemeljene. To izredno trdo kamnino so najprej rahljali z razstreljevanjem (pod OŠ Antona Ukmarja z okolico, na območju z najmanj nadkritja torej, pa so začeli rezati kamnino z rezkalnim strojem). V 12 urah so prodrli le za 1,30 metra globoko v hrib, medtem ko so na izolski strani v istem času z miniranjem pridobili 2,20 metra dolžine. Po ocenah DDC je kalkarenit delno botroval dvotedenski zamudi projekta. Tik pred ustavitvijo del so pri nadzornem inženirju pojasnili, da imajo s to, izredno trdo kamnino, opraviti le še nadaljnjih 30 do 50 metrov oziroma 14 do 20 dni, saj se kamnina zatem dvigne nad načrtovane predorski cevi... Tehnologijo rezanja kamnine pa bi se posluževali še nadaljnjih šest mesecev, vse dokler bi kopali pod stanovanjskimi objekti.

Glavni podizvajalec naj bi ostal Skanska Slovaška, ki iz izolske doline Pivol še ni odpeljal vseh strojev in ki je tudi za PN zagotovil, da ima z Darsom same dobre izkušnje (pridobil si jih je v času gradnje predorov Kastelec in Trojane). Temu, da so 10. novembra ustavili stroje, je botrovalo neplačevanje računov, ki se jih je pri CPM nabralo za milijon “pa nekaj evrov”, kot je navedla direktorica Skanske Slovaške Magdalé>na Dobišová,medtem ko so nekateri mediji navajali 1,2 milijona. S Slovaki so, kot je slišati, zadovoljni tako pri Darsu kot njegovem pooblaščenem podjetju za svetovanje in inženiring, DDC.

Skanska Slovaška je del ene največjih gradbenih korporacij na svetu, ki daje kruh več kot 50.000 delavcem in ima sedež na Švedskem. Kot kaže, hčerinsko podjetje Skanske odlikuje tudi potrpežljivost, saj so stroje ustavili šele dva meseca po preteku plačilnih rokov, ki so bili po naših informacijah daljši od (za tujino običajnejšega) enega meseca.

CPM se je z Alpine Bau in Meteoritom potegoval tudi za gradnjo mariborske medicinske fakultete. Med postopkom izbire, ki ga je razpisala Univerza v Mariboru, pa sta ga Alpine Bau in Meteorit izločila, ker mu grozi stečaj, in ga nadomestila z drugim partnerjem.

Že veliko prej, poleti, pa naj bi CPM nehal poravnavati obveznosti do manjših podizvajalcev, za katere pri Darsu in DDC najbrž niti ne vedo. Opravljene storitve naj bi na začetku kompenziral z nafto, prek formalnega podizvajalca, sicer hčerinskega podjetja v Bosni, CPM BH poslovni inženiring. Zatem naj bi zmanjkalo tudi nafte. Med računi, ki jih je zavrnil, pa je tudi tisti od Rižanskega vodovoda za slabih 31.000 evrov.

Predlog za stečaj CPM

Zakaj je CPM z Janezom Škobernetom na čelu nehal plačevati svoje poslovne partnerje, medtem ko je prilive z Darsa dobival redno in v polnih zneskih, večini medijev ni nikoli pojasnil. Nekaterim je omenil, da je dela na koprski strani predora prekinil, ker naj bi jih bil - zaradi zahtev stanovalcev ulice Pot v gaj, katerih hišam se predorske cevi najbolj približajo - prisiljen preveč upočasniti. Toda v javnost so sredi oktobra pricurljale informacije o zahtevah Mariborčanov za podražitev naložbe s prvotno predvidenih 64,5 milijona na 69 ali celo 71 milijonov. Konec novembra so na dan prišle tudi njihove hude finančne težave. Sledil je predlog Gradisa, skupine G za stečaj CPM, ki naj bi mu dolgoval 795.000 evrov.

Pred Gradisovim podjetjem sta podobno pobudo (resda neuspešno) na sodišča naslovila Avtoprevoz Gramet Trade in Ibiko s ptujskim Nogometnim klubom Drava. Menila sta, da je CPM dalj časa plačilno nesposoben na kratki rok (insolventen). Izplačati bi jima moral 668.000 oziroma 150.000 evrov. Mariborsko okrožno sodišče je predlog Ibika s ptujskim nogometnim klubom novembra zavrnilo, vendar se je Ibiko pritožil.

CPM ima blokirane račune, približno 950 delavcem pa sredi decembra še vedno ni izplačal ne regresa v višini 200 evrov ne novembrskih plač.

Še nekaj statistike:

> Najmanj nadkritja nad predorskima cevema je predvidenega pod območjem OŠ Antona Ukmarja, in sicer 16 metrov, največ pa 60 do 70 metrov.

> Predorske cevi so na izolski strani začeli vrtati 20. aprila. S cevmi na koprski strani, kjer so jih začeli dolbsti 29. aprila, bi se morale srečati najkasneje oktobra 2011.

> Zgrajen in z elektro-strojno instalacijo opremljen 2,2 kilometra dolg predor bi morali v uporabo predati marca 2013. Če želijo izpolniti obljubo, bi morali gradbena dela končati septembra 2012, 32 mesecev po uvedbi v delo (januarja 2010) in pol leta po montaži opreme.

MIRJANA CERIN


Najbolj brano