Predor Markovec: dela bodo najbrž stekla, ker so poiskali novo deponijo
Istra
14. 03. 2011, 12.17
Izolski župan Igor Kolenc terja od novega graditelja predora Markovec, Alpine Bau, da za prevoze izkopane zemlje do deponije Šared plača za tako imenovano čezmerno uporabo občinskih cest. Alpine Bau se zdi znesek previsok, Darsu, kot kaže, tudi. Gradnja predora tako stoji, a po neuradnih informacijah ne bo več dolgo.
Patrick Vlačič: “Gradnjo predora je treba čim prej premakniti z mrtve točke. Takšno gradbišče ne more stati, čeprav imamo v Sloveniji zdaj kup stoječih gradbišč, ker izvajalcev ni več, zaradi česar bo treba ponoviti številne javne razpise.” Foto: STA
ISTRA> Po izračunih Alpine Bau bi izolski občini morali odšteti 2,8 milijona evrov. Na dober milijon evrov pa Dars vrednoti svoja vlaganja v občinske ceste (že izpeljana in še načrtovana), kar so v Izoli od svojih terjatev pripravljeni odšteti, čeprav so prepričani, da so upravičeni do nadaljnjega 1,4 milijona - za preteklo obremenjevanje cest, ki ga nekdanji župan Tomislav Klokočovnik ni zaračunal.
Klokočovnikovi odpustki
Pri vsem tem gre upoštevati najmanj troje. Zaračunavanje tovrstne “odškodnine” občinskemu vodstvu nalaga poseben sklep, ki je v veljavi že vrsto let. Z zbranim denarjem namreč popravijo novonastale luknje v asfaltu. Zakaj se je Klokočovnik znesku formalno odpovedal, ni znano, sklepamo pa lahko, da ga je “prepričalo” Darsovo krpanje lukenj, še preden je prvotni graditelj, Cestno podjetje Maribor (CPM), prepeljal prvi kubični meter zemljine. A tedanji vložki v izolski asfalt so bili neizbežni, saj je bila cesta Izola-Šared v tako slabi “kondiciji”, da prevozov tovornjakov z desetimi kubičnimi metri materiala sicer ne bi prenesla. Državni lokacijski načrt, ki opredeljuje gradnjo hitre ceste Koper-Izola, namreč za prevoze izkopnega materiala določa drugo cesto, Jagodje-Šared, ki bi jo morali zgraditi v Klokočovnikovem mandatu, pa je niso.
Na srečanjih s krajani, ki so vselej nasprotovali uporabi ceste Izola-Šared za prevoze izkopnega materiala, je Klokočovnik zatrdil, da bo Dars prevoze preusmeril na novo cesto do Jagodja, takoj ko bodo uredili njeno traso. Dars naj bi sodeloval tudi pri tem urejanju, kajti občina nima potrebnega denarja. Zakaj ne bi dobili kar dveh cest, ene izboljšane in druge na pol zgrajene, je sporočal krajanom. Vendar pa kakšnega formalno zavezujočega papirja novinarjem nikoli ni pokazal.
Soline potrebujejo nove nasipe
A ni nepomemben niti podatek, da izolska občina potrebuje markovški fliš in lapor, da z njima zapolni globoko grapo v spodnjem delu Šareda, čez katero namerava speljati novo cesto iz Jagodja. V tej luči dobi zaplet med izolsko občino, Darsom in Alpine Bau nove razsežnost. Še zlasti, če bodo tovornjake preusmerili na deponijo ob sečoveljskem letališču, kjer naj bi odložili 30.000 kubičnih metrov materiala, da bo podjetje Soline - pridelava soli lahko obnovilo in utrdilo nasipe v krajinskem parku Sečoveljske soline. Za odlaganje naj ne bi potrebovali novega gradbenega dovoljenja; podaljšali naj bi le tistega, ki so ga pridobili za prevoze zemlje ob gradnji piranske garažne hiše pri pokopališču.
Informacijo smo preverili pri direktorju podjetja Soline, Alojzu Jurjecu, ki jo je tudi potrdil. Nasipe v skupni dolžini več kilometrov obnavljajo in utrjujejo v okviru projekta Life, za katerega so pridobili evropski denar.
Markovški fliš in lapor sta primerna materiala, kar so pokazale tudi raziskave. Morali ju bodo le dodatno utrditi, in sicer tako, da ju bodo nekaj časa pustili ležati na deponiji.
Minister: “Potreben je dogovor”
In kaj na zaplet na relaciji Izola-Ljubljana pravi prometni minister Patrick Vlačič? V odnose med občino in Darsom se za zdaj ne želi vpletati, čeprav prav dolgo ne bo mogel sedeti križem rok, opozarja. “Gradnjo predora je treba čim prej premakniti z mrtve točke. Takšno gradbišče ne more stati, čeprav imamo v Sloveniji zdaj kup stoječih gradbišč, ker izvajalcev ni več, zaradi česar bo treba ponoviti številne javne razpise,” navaja. Ali k temu prišteva tudi projekt obnove semedelskega mostu, ki je zaradi SCT prav tako zastal, ne razkriva. Omenja le, da mu je Dars glede markovškega predora zagotovil, da lahko kljub vsemu ujamejo prvotno zastavljene roke. Temu naj bi botrovali dobra oprema in tehnologija kopanja avstrijskega izvajalca.
Glede jabolka spora med vpletenimi pa pravi, da lokalne skupnosti načeloma terjajo bodisi plačilo za čezmerno uporabo cest bodisi kasnejšo vzpostavitev prvotne (če ne celo boljše) kondicije asfalta. Vendar s podrobnostmi ni seznanjen. Jasno mu je tudi, da vseh teh težav ne bi bilo, če bi občina v prejšnjem mandatu zgradila zahtevano novo cesto.
MIRJANA CERIN