Predmeti s porušene palače Longo v oskrbi muzeja

Nekateri pomembni deli koprske palače Longo, ki so jo februarja zaradi odločbe gradbene inšpekcije morali porušiti, bodo vendarle ostali v domeni javnosti.

KOPER > Lastnica Doris Božič je namreč pet kosov arhitekturne opreme in grb, ki so bili vzidani na pročelju sedaj porušene palače Longo v Mladinski ulici, podarila Pokrajinskemu muzeju Koper.

Stavbo so nedavno porušili, saj je gradbena inšpekcija konec januarja izdala odločbo, ki je to zahtevala zaradi ogrožanja okolice in mimoidočih. Ministrstvo za kulturo je zaradi ocene, da je stavba prenevarna, soglasje za rušitev izdalo že leta 2014.

Lastnica Doris Božič je nekaj najpomembnejših elementov pročelja stavbe zdaj odstopila v oskrbo Pokrajinskemu muzeju Koper. “Gre za pomembno pridobitev, ki zagotavlja, da bodo najpomembnejši deli te stavbe vendarle ostali v domeni javnosti,” so zadovoljni v muzeju, kjer so ob tej priložnosti povzeli zgodovino družine Longo, po kateri je bila stavba poimenovana:

“Družina Longo, katere začetniki so bili 'vitke in visoke postave', je zelo razširjena v italijanskem prostoru, številne rodovne veje s tem priimkom najdemo tudi v Istri in Dalmaciji. Najstarejši podatki o družini v Benetkah segajo v šesto stoletje, najstarejša omemba družine v Istri pa je iz leta 1202, ko se v Miljah omenja Martinus Longus. V sosednjem Trstu postanejo plemiči (Patrizi triestini) leta 1468. Predstavnik družine, ki se je še posebno vtisnil v zgodovino Kopra, je bil beneški plemič Francesco Longo, koprski župan in kapitan, ki je umrl še pred iztekom svojega poslanstva, leta 1510. Starodavna domača družina, ki je v 15. stoletju zgradila lepo renesančno palačo na najvišjem predelu mesta, je izumrla že pred več stoletji. V začetku 19. stoletja se v naše mesto preselijo člani družine Longo iz pokrajine Cadore, ki so bili zdravniki in kirurgi. Ti so najverjetneje pri lokalnem kamnoseku naročili moderen grb, ki je obudil slavo več kot tisoč tristoletne zgodovine beneških Longov.”

---