Potrebujejo še 160 pokopnih mest

Zasedenost grobnih polj v novem delu koprskega pokopališča v Škocjanu je presegla številke, ki so jih načrtovali v Komunali Koper. Tudi zato so v investicijske načrte za prihodnje leto že vnesli naložbo, ki predvideva širitev območja in ureditev novih pokopnih mest.

  Nova grobna polja načrtujejo v   tem delu škocjanske brežine;   nad pokopališkimi terasami, ki so jih uredili  lani  Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Nova grobna polja načrtujejo v tem delu škocjanske brežine; nad pokopališkimi terasami, ki so jih uredili lani  Foto: Zdravko Primožič/Fpa

KOPER > Začetek gradbenih posegov za ureditev dodatnih 160 grobnih polj in 75 žarnih mest je odvisen od tega, ali bodo te načrte umestili v osnutek proračuna za prihodnje leto, pa tudi od vprašanja , koliko so v MOK finančno pripravljeni upoštevati potrebe Komunale.

Še vedno največ klasičnih pokopov

V novem delu pokopališča so lani zagotovili 162 klasičnih in 55 žarnih grobov.

Dela potekajo po etapah, ki so jih opredelili v leta 2006 sprejetem lokacijskem načrtu za razširitev koprskega mestnega pokopališča. Ta predvideva gradnjo vse potrebne infrastrukture za omilitev prostorske stiske za nadaljnjih 30 let. To bodo dosegli z ureditvijo novih grobnih polj za klasične, talne žarne in stenske žarne grobove, ureditev kostnice, lapidarija, servisnega objekta, žalne ploščadi in spremljajoče infrastrukture (pot, parkirišče, vodovod, kanalizacija, elektrika).

V Komunali Koper na leto opravijo do 30 pokopov z raztrosom pepela v morju. Opažajo, da je trend v porastu. Strošek pokopa pri bodisi žarnem bodisi klasičnem načinu slovesa od pokojnika pa je približno enak - pogreb stane od 1200 do 1300 evrov. Če je pokojnik upravičen do refundacije pogrebnine, se znesek zmanjša za 500 evrov (to je v domeni zavoda za zdravstveno zavarovanje).

Čeprav so v Komunali načrtovali, da bodo z gradnjo novega pokopališkega dela vsaj za nekaj časa omilili prostorsko stisko, se je njihovo upanje hitro razblinilo. V Istri se namreč veliko ljudi še vedno odloča za klasične pokope, ki so jih drugod v državi že izpodrinili žarni pogrebi. “Razmerje med klasičnimi in žarnimi pokopi se sicer spreminja, vendar prej kot ne v prid prvim, saj so Istrani še zelo navezani na klasično zadnje slovo. Ne glede na to, da je najemnina za takšen grob precej dražja,” pravi Marko Kocjančič, ki v Komunali skrbi za pokopališča in vrtnarije.

Na kremiranje je treba počakati

V Ljubljani, kjer dnevno opravijo vsaj deset pokopov, je razmerje med žarnimi in klasičnimi pokopi prav obratno. Včasih se celo zgodi, da v enem tednu opravijo le dva klasična pogreba. Kocjančič ugiba, ali se svojci morebiti ne odločajo za žarne pogrebe, ker kremiranje opravljajo v Ljubljani. Od smrti do pogreba lahko mine nekaj dni, še posebej, ko kremacijo spremlja dolga čakalna vrsta. Ob tem še opozarja, da svojce od klasičnega načina pokopa očitno ne odvrača niti dejstvo, da morajo vnaprej poravnati znesek za desetletno najemno pogodbo za grobno polje.

NH


Najbolj brano