Poseg v severno mestno obzidje

Te dni se je po Kopru in nekaterih družabnih omrežjih razširila vest, da naj bi si vodstvo občine s pripravo del za gradnjo panoramskega dvigala ob utrdbi Bastion privoščilo uničevanje spomeniško zaščitenega mestnega obzidja.

Panoramsko stekleno dvigalo bodo naslonili ob zid na  parkirišču nasproti potniškega terminala
Panoramsko stekleno dvigalo bodo naslonili ob zid na parkirišču nasproti potniškega terminala 

KOPER > Kaže, da je skrb pretirana, saj smo v uredništvu PN pridobili kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je omenjeni poseg odobrilo.

Po načrtih bi morala biti dela končana konec prihodnjega meseca, vodja oddelka za okolje in prostor, gospodarstvo in kmetijstvo pri koprski upravni enoti Bojan Žiberna pa zatrjuje, da so občini že 27. decembra lani izdali gradbeno dovoljenje, saj je vlogi za njegovo izdajo priložila vso potrebno dokumentacijo.

Zunanje stekleno dvigalo bo obiskovalce popeljalo do ploščadi nad utrdbo Bastion. Vanj bo mogoče vstopiti oziroma izstopiti na treh točkah; ob severni obvoznici, na pobočju nad tamkajšnjim parkiriščem in na razgledni ploščadi na obzidju. Z njim se bo lahko povzpelo 26 oseb. Namenjeno bo zlasti potnikom s turističnih ladij in obiskovalcem z gibalnimi težavami, s čimer jim bodo omogočili boljšo dostopnost mestnega središča.

Upoštevali so smernice zavoda

Med drugim tudi kulturnovarstveno soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine, brez katerega se projekta sploh ne bi mogli lotiti, ker se lokacija posegov nahaja v območju spomenika mesta Koper in varstvenem območju dediščine. Pozitivno mnenje je pripravil Božo Guštin, dokument pa je odobril vodja piranske enote zavoda Bruno Purger.

Iz besedila soglasja je razvidno, da je koprska občina pri pripravi projektne dokumentacije za umestitev dvigala ob kamniti zid pri Bastionu upoštevala priporočila zavoda in tako zadostila predpisanim kulturnovarstvenim pogojem.

Utrjeno obzidje ob Bastionu je bilo včasih sestavni del mestnega obzidja, ki je obkrožalo celotno staro jedro Kopra. Gradili so ga v različnih časovnih obdobjih. Najstarejši del obzidja sega v 16. in 17. stoletje, medtem ko novejše prezidave umeščajo v 19. stoletje, v okvir avstroogrskega obdobja in pozidave okolice Belvederja.

S 13 sondami do natančnih podatkov

Septembra lani je Skupina STIK v sodelovanju z Inštitutom za Arheologijo ZRC SAZU opravljala arheološke raziskave na območju severnega mestnega obzidja ob potniškem terminalu. Proučevanje je trajalo tri tedne, v tem času pa so izkopali in dokumentirali 13 sond, s katerimi so želeli ugotoviti starost obzidja na omenjeni lokaciji, preveriti arheološke sledove na pobočju izven obzidja in natančneje popisati obzidje.

V arheološkem poročilu so zapisali, da je bilo srednjeveško obzidje na tem delu dokaj izpostavljeno in se je večkrat rušilo, zaradi česar so bila nujna številna popravila.

Na manjšem platoju na zunanji strani obzidja so odkrili manjše skeletno grobišče iz obdobja pozne antike. Dokumentirali so tri grobove, enega so tudi v celoti izkopali in v njem našli skelet, ki je sodeč po antropoloških analizah pripadal mlajši ženski.

NATAŠA HLAJ


Najbolj brano