Portorož, trdoživa destinacija

“Hotelirji smo v letošnji poletni sezoni zagotovo opravili svojo domačo nalogo. Nisem pa prepričan, da so bili enako uspešni drugi turistični deležniki,” meni Marino Antolovič, glavni izvršni direktor portoroške družbe LifeClass.

ISTRA> V Portorožu, našem osrednjem obmorskem turističnem kraju, po avgustu, najbolj turističnem mesecu leta, preštevajo izkupiček, se ubadajo s statistiko in zrejo v prihodnost. Osnovna ugotovitev je, da je hotelirjem uspelo privabiti domala toliko gostov kot v lanski rekordni sezoni v samostojni Sloveniji.

Višje cene sob

V prvih osmih mesecih leta so v piranski občini zabeležili 793.334 nočitev, od tega samo avgusta 183.264. Velika večina, kar 79 odstotkov gostov, je bilo tujcev. V obeh največjih hotelskih podjetjih, skupini Bernardin in hotelih LifeClass dodajajo, da jim je uspelo doseči višje povprečne cene in višji prihodek. Skupni imenovalec je tudi večja razpršenost gostov glede na države prihoda, kar je pomembno zaradi zmanjševanja prihodov gostov iz Italije pa tudi zaradi nižjega domačega povpraševanja. Med pomembnimi tržišči so najbolj v porastu Avstrija, Nemčija in Rusija, ugoden trend beležijo tudi v drugih državah srednje in vzhodne Evrope ter državah Beneluksa.

Ob ugodni hotelski statistiki pa v Portorož in Piran prihaja manj dnevnih gostov, ki so pred leti veliko bolj dopolnjevali turistični vrvež.

Trdoživa destinacija

“Turizem tukaj nikoli ni bil tako prepuščen sam sebi kot je zdaj. Destinacijski potencial v okolju nima ustreznega razumevanja, pri tem mislim tudi na občino in državo,” pravi Marino Antolovič, glavni izvršni direktor hotelov Life Class. “Glede na razmere v katerih delujemo, so rezultati pravzaprav izjemni, obenem pa dokazujejo, kako trdoživa je naša destinacija. Očitno ima bistveno več notranje moči, kot ji pripisujemo,” dodaja. “Smo hotelirji in predvsem to, obenem pa se zavedamo, da ne delujemo le v hotelih ampak v kraju. Vanj smo pripravljeni vlagati. Nenazadnje večji del promocijskih sredstev za destinacijo prispevamo prav hotelirji, v turizmu pa imajo več besede ljudje iz spremljevalnih dejavnosti. Kljub temu, da nimamo normalnih pogojev za delovanje, hotelirji v Portorožu dosegamo v svoji dejavnosti rezultate, ki so po vseh kriterijih nad svetovnim povprečjem,” še pravi Antolovič.

Janez Jager, izvrši direktor za trženje v družbi LifeClass, meni, da je prihodnost Portoroža v ustvarjanju pogojev za potencialne vlagatelje, za kar mora biti zagotovljena ustrezna javna infrastruktura, potrebna je vizija in ustrezen kadrovski potencial. Sicer, ga dopolni Antolovič, utegnemo v naši najbolj tradicionalni dejavnosti “skuriti” celotno generacijo.

Kje so se izgubili enodnevni gosti?

“Portoroška ponudba mora biti ravno pravi coctail. Hoteli so polni, torej je za tamkajšnje goste ponudbe ustrezna, enodnevne obiskovalce pa smo izgubili. Ponudba ni dovolj prepoznavna, enodnevnim gostom očitno ni pisana na kožo. Ugotavljamo, da je parkirni režim preveč tog in strog, glasna glasba pa očitno ni magnet, prej nasprotno,” pa meni Jadran Furlanič, direktor Turističnega združenja Portorož. Da je nočni hrup nemara najbolj moteč element Portoroža za njihove goste, pa ocenjuje Thies C. Bruhn, direktor hotela Kempinski Palace: “Ni problem v glasbi in mladih, nasprotno. V Portorožu je prostor za raznoliko ponudbo, a vsaka naj ima ustrezno lokacijo.” Pohvali se, da je njihov hotel med gosti ocenjen kot eden petih najboljših v verigi 75 hotelov Kempinski. “Naši gostje so dobri potrošniki, bili bi še boljši, če bi bila infrastruktura ustreznejša,” dodaja.

Z letošnjo sezono je zelo zadovoljen, meni pa, da mora Portorož narediti naslednji korak. “Golf igrišče zelo pogrešamo, odlično bi bilo, če bi zgradili priveze za velike jahte in nekoliko podaljšali letališko stezo,” našteva. Poletja niso problem, pravi, priložnost pa vidi v kongresnem turizmu, da ne bi imeli “praznih” mesecev. Podobnega mnenja je Borut Fakin, direktor prodaje skupine Bernardin, ki se nadeja, da bodo uspešno pridobili še odprte kongresne posle in se izognili zimskemu zapiranju hotelov. “Ob Zlatem bobnu nas čaka v Metropolu serija dogodkov, ki jih pripravlja BMW,” omenja. Tako Bruhn, ki je v Kempinskem pet tednov gostil novinarje z vsega sveta na predstavitvi avtomobilov novega razreda A Mercedes-Benza kot Fakin sta ponosna, da sta svetovno znani nemški avtomobilski tovarni za svoje predstavitve izbrali Portorož.

Drugačne navade

Premalo primernih dogodkov, premalo toleranten parkirni režim in avtocestne vinjete pa so po mnenju Mateja Matjaža-Tomija, hotelirja in gostinca v Portorožu ter predsednika gostinske sekcije pri Obrtni zbornici Slovenije, temeljni razlogi, da Portorož pogreša enodnevne obiskovalce. Gostinsko ponudbo v Portorožu ocenjuje kot dovolj pestro, morda premalo specializirano in cenovno segmentirano. “Nekateri najverjetneje pretiravajo s cenami, a tako je, ko moraš vanje vgraditi najemnine. Še na svojem marsikdo komaj shaja,” ocenjuje. Opaža, da ljudje manj trošijo in se drugače vedejo: “Včasih so italijanski gostje za zajtrk h kavi pojedli rogljiček, zdaj se najejo vsega po vrsti in preskočijo kosilo, kar se v gostilnah seveda pozna.”SAŠO DRAVINEC

---