Popovič povabil Španca in dvignil arhitekte na noge
Istra
02. 12. 2011, 07.46
Medtem ko iz pisarn koprske občinske uprave kar vrejo na plan idejne rešitve, ki jih župan Boris Popovič naroča pri različnih mednarodno uveljavljenih arhitekturnih birojih, pa v arhitekturni zbornici Slovenije opozarjajo, da si v občini kaj takega pravzaprav ne smejo privoščiti.
Darja Matjašec: “Občine so kot javni naročniki zavezane javnemu naročanju in si po določilih zakona o javnem naročanju ne morejo izbirati arhitekturnih birojev brez izvedbe javnega naročila.” Foto: Arhiv Pn
KOPER>“Ker so kot javni naročniki zavezani k javnemu naročanju,” pojasnjujejo. Župan tega mnenja ne deli, saj pravi, da kot dober gospodar išče najboljše in finančno sprejemljive predloge.
“Normalno, da se srečujem s strokovnjaki iz tujih arhitekturnih studiev. To pa res ni nič nenavadnega. Zakaj tega ne bi smel početi? Kdo je arhitekturna zbornica, da mi bo to prepovedala,” se sprašuje Popovič. Prepričan je, da mu “slovenska arhitekturna elita” vsiljuje projekte, ki jih občina zaradi preveč navitih cen sploh ne bi bila zmožna uresničiti.
Moti ga, da se domači arhitekti “skrivajo” za natečaji, v resnici pa tako ali drugače poskušajo lobirati pri izbiri. “Dobro sodelovanje si predstavljam povsem drugače. Rad se usedem z določenim arhitektom, skupaj pregledava možnosti, ki so na voljo, in na koncu uskladiva želje.”
V arhitekturnem biroju CMD Ingenieros iz Valencije so predlagali, da bi na valobranu pred Žusterno zgradili od 140 do 160 metrov visoko stolpnico spiralaste oblike. V eno spiralo bi umestili hotel in kongresni center, v drugo pa pisarne in luksuzna stanovanja. Na 34. ali 35. nadstropju bi obiskovalce pričakala najvišja pivnica na svetu. V zadnjem nadstropju nebotičnika bi bila restavracija in bar, na strehi pa manjši helioport. Pod stolpnico bi uredili še garažno hišo, na valobranu pa dnevne priveze in manjšo plažo. Med “spiralo” in Koprom bi uvedli redno pomorsko linijo.
Nič brez javnega naročila?
Krajinska arhitektka in komisarka za natečaje v arhitekturni zbornici Darja Matjašec nasprotno pravi, da je javni arhitekturni natečaj povsod v razvitem svetu priznan kot najbolj demokratičen postopek za izbiro najboljših arhitekturnih rešitev in je v Sloveniji in Evropi ena od oblik za izvedbo javnega naročila. “Občine so kot javni naročniki zavezane javnemu naročanju in si po določilih zakona o javnem naročanju ne morejo izbirati arhitekturnih birojev brez izvedbe javnega naročila. V katerih primerih je takšna praksa nujna, je določeno v zakonu,” je jasna sogovornica.
Po njenih besedah je naročnik vedno v številčni premoči v ocenjevalnih komisijah, zato lahko na osnovi načrtovane vrednosti naložbe prepreči izbor predrage rešitve. “MOK bi kot javni naročnik morala naložbo natančno programsko in investicijsko planirati, te omejitve pa zapisati v natečajne pogoje,” je prepričana Darja Matjašec.
Pri izkušenem pravniku Aleksiju Mužini smo se pozanimali, ali so občine natečaje za izbiro idejnih rešitev torej po zakonu primorane izvajati prek arhitekturne zbornice Slovenije.
Niti pravniki si niso enotni
Njegov odgovor je presenetljiv: “Niti pravna stroka tega ne more z gotovostjo trditi.” Pojasnjuje, da to sicer res določa podzakonski akt zakona o javnem naročanju iz leta 2004, vendar je dve leti kasneje začel veljati nov zakon, ki pa takšnih postopkov več ne predvideva. “Vsekakor morajo občine, ko gre za zneske višje od 20.000 evrov, izpeljati javni razpis. V izjemnih okoliščinah, ko, denimo, določen projektant za opravljeno delo zahteva nizko plačilo, lahko občina z njim sklene direktno pogodbo,” še dodaja Mužina.
V Mestni občini Koper nam do oddaje besedila v tisk niso odgovorili na vprašanje, koliko denarja so lani in letos namenili za plačilo različnih idejnih rešitev. V MOK so podobne zamisli za ureditev parka med tržnico in Semedelo, vkopa Piranske ceste in parka nad tem območjem, “Dubajske” stolpnice pri ribiškem pomolu in drugih lokacij v mestu, naročili in že tudi dobili od beneškega arhitekta Tobie Scarpe.
Določene ideje pa smo zasledili tudi na spletni strani slovenskega arhitekturnega biroja Kalamar.
“Investitorji si podajajo kljuko”
Sodeč po predstavljenih idejnih rešitvah si je koprski župan v prihodnje v mestu omislil obsežne gradbene načrte, ki jih bo mogoče uresničiti le z zajetnim finančnim zalogajem. V MOK se takšnih naložb skoraj gotovo ne bodo lotili, zato nas je zanimalo, kdo bi lahko bili morebitni investitorji. “Povem vam, da si skorajda podajajo kljuko na vratih občine,” zatrjuje Popovič. Prepričan je, da je Koper pravi magnet predvsem za tujce, ki v tem prostoru vidijo razvojne možnosti. “Geostrateška pozicija je odlična, saj smo tako rekoč v središču Evrope. Razdalje med nami in nekaterimi ključnimi destinacijami so zanemarljive”. Po njegovih besedah so se za vlaganja na Koprskem do zdaj zanimala že dva indijska investitorja, iz Kitajske razvojne banke pa da so dobili namig, da bi v mestu in okolici že jutri lahko začeli kaj graditi, če bi to bilo možno.
NATAŠA HLAJ