Pomorec se v pristanišču ne more povezati z domačimi

Pomorščaki, ki med plovbo težko pridejo do interneta, da bi bili v stiku z domačimi, si to želijo vsaj, ko priplujejo v pristanišče. V koprskem tega ne morejo. V zvezi pomorsko prometnih agencij so že prosili Luko Koper, naj znotraj pristanišča omogoči prost dostop do interneta tudi pomorščakom, a so dobili odgovor, da bi lahko prišlo do zlorab.

Luka Koper, ki velja za slovensko okno v svet, svojega informacijskega okna še ni odprla  Foto: Jaka Jeraša
Luka Koper, ki velja za slovensko okno v svet, svojega informacijskega okna še ni odprla  Foto: Jaka Jeraša

KOPER > V Luki Koper poudarjajo, da je njihov brezžični Wlan zasnovan samo za izvajanje delovnih procesov, ki so ključnega pomena za poslovanje. “Kakovost storitev, še posebej pretovor ladij, vagonskih kompozicij, kamionov, je odvisna od delovanja Wlan omrežja, zato je stopnja njegove zaščite zelo visoka. V primeru, da pride iz katerega koli razloga do težav v delovanju Wlan omrežja, lahko to privede do izpada delovnega procesa, s tem pretovora in posledično do poslovne škode oziroma izgube prihodkov,” so razložili za PN. Za ločen sistem za nudenje internetnih storitev za pomorščake se še niso odločili, ker je to povezano z dodatnimi stroški, so še dodali.

Stroški so zanemarljivi

S prošnjo, naj usliši pomorščake in jim omogoči prost dostop do interneta, se je na Luko Koper obrnila tudi zveza pomorsko prometnih agencij.

“Gre za od 30 do 50 evrov na mesec; toliko stane dodaten priključek za dostop do interneta prek običajnih ponudnikov. Na tega bi priključili dostopne točke v pristanišču in to bi bilo povsem ločeno od njihovega siceršnjega omrežja. Tako smo to uredili v Novi Gorici,” pa pravi računalniški strokovnjak in podjetnik Luka Manojlović, ki je vzpostavil in plačal brezplačni brezžični internet na celotnem območju Nove Gorice.

Res je na teh točkah dostop do interneta anonimen in bi lahko kdo prek teh točk počel tudi kaj nezakonitega na spletu, pravi Manojlović: “A to ni prav verjetno. V Novi Gorici, denimo, smo v desetih letih imeli samo en primer, da so policisti spraševali o podatkih, kdo je dostopal z naše točke.” Pristanišče je tako ali tako zaprto z luško ograjo in je število uporabnikov še dodatno omejeno le za določeno skupino ljudi.

Poleg tega bi na teh brezplačnih dostopnih točkah omogočili le protokole za klasične storitve, kot so brskanje po spletu, facebook, elektronska pošta, skype ...

To je stvar dobre volje

Branko Krznarič, inšpektor mednarodnega sindikata transportnih delavcev, pravi, da v mednarodnih konvencijah, ki urejajo blagostanje pomorščakov, pravice do interneta še ni. “Če pa v Luki Koper pravijo, da ne morejo nuditi dostopa do brezžičnega interneta zaradi varovanja, je to neumnost. Veliko pristanišč po svetu ima urejen dostop. To je pač stvar dobre volje,” dodaja.

V Luki Koper dobre volje še ni dovolj, tako da morajo pomorščaki s približno 2000 ladij, ki vsako leto priplujejo k nam, po Kopru iskati točke z brezžičnim internetom, namesto da bi se z domačimi na drugem koncu sveta preprosto lahko povezali že na ladji in znotraj pristanišča.

KATJA GLEŠČIČ


Najbolj brano