Poleti v bolnišnico skozi nova vrata

Konec septembra bo minilo eno leto, odkar so energetsko sanirali izolsko bolnišnico, a so že doslej pri porabi energentov privarčevali 550.000 evrov ter presegli pričakovanja strokovnjakov. Junija naj bi država ob bolnišnici končno začela graditi še nov urgentni center. V petek pa je potekel rok za prijavo na razpis za novega direktorja. Dobili so osem prijav.

Skozi vhod v avlo bodo že avgusta vstopali bolniki in obiskovalci, pravi Jani Dernič in dodaja, da bo vhod  za omaricami na posnetku, vstop v bolnišnico pa bo nasproti sedanjega bifeja  Foto: Jasna Arko
Skozi vhod v avlo bodo že avgusta vstopali bolniki in obiskovalci, pravi Jani Dernič in dodaja, da bo vhod za omaricami na posnetku, vstop v bolnišnico pa bo nasproti sedanjega bifeja  Foto: Jasna Arko

IZOLA > Učinek energetske sanacije v Splošni bolnišnici Izola je celo boljši od predpisanih strokovnih zahtev. Direktor, Jani Dernič tako našteva: “Prihranek topolote je večji od opredeljenih 5733 megavatnih ur na leto, tudi prihranek električne energije (opredeljen je na 394 megavatnih ur na leto). Poraba toplotne in električne energije je celo manjša od predvidenih 8818 megavatnih ur na leto. Prihranki so tudi pri plinu, kurilnem olju in vodi.”

V petek se je iztekel rok za prijave na razpis za direktorja Splošne bolnišnice Izola. Janiju Derniču mandat poteče 25. avgusta letos. Prispelo je osem prijav, ena je bila nepravilno poslana. Prijavil se je tudi Dernič. To je storil po tehtnem premisleku. Kandidaturo so mu zaradi skorajšnje gradnje nove urgence in pogajanj z zavarovalnico svetovali tudi ožji sodelavci in ministrstvo za zdravje.

Prihranek požira tekoče poslovanje

Splošna bolnišnica Izola je na račun energetske sanacije že privarčevala več kot pol milijona evrov. Kam je usmerila prihranek? “Nekaj gre za odplačilo kredita (na 25 let) za tako imenovane neupravičene stroške iz projekta energetske sanacije, preostalo za tekoče poslovanje,” pravi direktor Dernič . “Zavod za zdravstveno zavarovanje nam namreč še dolguje denar za lanski poračun plačnih nesorazmerij in za regres. Letos nam nakazuje 0,5 odstotka manj denarja kot lani že za tekoče delo.”

Lansko leto je bolnišnica sklenila z 2,3 milijona evrov izgube, pri čemer gre 1,3 milijona evrov na račun teh poplačil. V letošnjem prvem trimesečju znaša tekoča izguba 490.000 evrov.

Urgenca tik pred gradnjo

Najkasneje do junija prihodnje leto pa naj bi ob izolski bolnišnici zrasel nov urgentni center, ki ga bodo plačali večinoma z evropskim denarjem, deset odstotkov bo prispevala država. Ocenjen je na 5,3 milijona evrov, projekt in tudi gradbeno dovoljenje čakata že dobro leto.

Že zadnji teden v maju naj bi vsakogar, ki bo po telefonu poklical bolnišnico, vodil sodoben telefonski vodnik, ki ga začeli nameščati te dni. Novost predvideva povezovanje klicateljev z oddelki in ambulantami s pomočjo posnetih navodil, katero tipko je treba pritisniti, da bomo dobili stik z iskanim sogovornikom v bolnišnici. Tako tisti, ki kliče in čaka na zvezo, ne bo več imel občutka, da nihče ne dviguje telefona in da ta zvoni v prazno.

Čez dober mesec se se bodo tako lotili urejanja glavnega vhoda v izolsko bolnišnico blizu pediatrije. Namenjen bo vsem bolnikom in obiskovalcem. “S spodnjega parkirišča bomo uredili pot zanje - čez gornjo ploščad, kjer bo po projektu tudi uvoz za reševalna vozila,” pojasnjuje Dernič. S ploščadi bodo vozila tudi odpeljala - na potko, ki vodi na gornje parkirišče, in jo bodo preuredili v cesto. Iz avle bodo bolniki prišli v objekt tam, kjer je zdaj bife, tega pa bodo preselili v avlo.

Na zelenici pred sedanjim vhodom bo avgusta začel rasti prizidek za urgenco. Sedanje urgentne ambulante se bodo vanj preselile predvidoma konec marca prihodnje leto, ko naj bi končali z vsemi deli. Na območju sedanje urgence pa bo zatem dnevna bolnišnica.

JASNA ARKO


Najbolj brano