Podatke iz vesolja bodo prestrezali v Istri
Istra
06. 06. 2012, 12.38
Na območje med Šmarjami in Pomjanom bodo kmalu postavili zemeljsko postajo z anteno, ki bo prestrezala podatke iz prvega slovenskega malega satelita. Izdelali naj bi ga do konca prihodnjega leta, nato pa bi poiskali priložnost za njegovo izstrelitev in uporabo.
Model satelita za opazovanje Zemlje LEOS 50. Strukturo je v okviru centra odličnosti Vesolje-Si izdelalo podjetje Impol. S podobnim satelitom so leta 2008 opravili prvi interaktivni vesoljski prelet Slovenije. V ozadju posnetki Pirana s tega satelita. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
PORTOROŽ> Novico je obelodanil Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje-SI, ki te dni v Portorožu gosti simpozij o malih satelitih s 300 strokovnjaki iz več kot 30 držav. Slovenski mikrosatelit za daljinsko zaznavanje, ki ga bodo uporabljali predvsem v raziskovalne namene, bo imel resolucijo 2,8 metra, njegova masa pa bo manjša od 50 kilogramov. “Med drugim bo omogočal pošiljanje videoposnetkov z visoko resolucijo, kjer je količina podatkov zelo velika. Pri vas na Primorskem bomo namestili večjo anteno, ki bo lahko zajemala večjo količino podatkov,” pravi Rodič.
Majhni sateliti so tisti, katerih masa je manjša od 500 kilogramov. Delijo se še na mikrosatelite (manj kot sto kilogramov), nanosatelite (manj kot 10 kilogramov) in pikosatelite (manj kot kilogram). V vesolje vsako leto poleti približno 50 satelitov. Samo ameriške univerze jih izstrelijo od 20 do 25. Svoje orbite morajo zapustiti v 25 letih.
Zemeljsko postajo in anteno (ta bo že čez nekaj dni prispela v koprsko pristanišče) bodo postavili na območje med Pomjanom in Šmarjami. “Tam je relativna radijska tišina, na voljo pa je dovolj dobra infrastruktura, da se lahko priključimo na splet in pošiljamo podatke naprej,” pojasni sogovornik. Ena zemeljska postaja z manjšo anteno že deluje na strehi ljubljanske fakultete za elektrotehniko in je namenjena predvsem za pošiljanje podatkov na satelite, le delno za zajem.
Podatki, ki jih posredujejo mali sateliti, so v praksi uporabni za opazovanje stanja vegetacije v kmetijstvu, gozdarstvu, za urbanizem, za ugotavljanje škode ob naravnih nesrečah, opazovanje arheoloških najdišč ... “Prek platforme, ki ji rečemo Geopedija, te podatke umestimo v prostor in jih lahko ponudimo končnim uporabnikom. Denimo, logistika akcije Očistimo Slovenijo za evidentiranje črnih odlagališč je bila podprta z Geopedijo,” pove Rodič.
Uporabnost malih satelitov so v Portorožu prikazali tudi srednješolci, ki so se vključili v projekt Slovenija iz vesolja. Srednješolci s pomorske šole so uporabili satelitske tehnologije za to, da so zaznali ladje, ki onesnažujejo naše morje z izpustom balastnih voda. Identificirali so madeže in njihovo velikost. ID