Pet starih sadnih vrst za prihodnost

Prejšnji teden so se na uvodnem sestanku v Kopru sešli partnerji čezmejnega projekta Rast Istre, v katerem bodo spodbudili oživljanje petih zapostavljenih sredozemskih sadnih vrst v Istri.

Prvi sestanek partnerjev v čezmejnem projektu Rast Istre, ki ga vodi dr. Nataša Poklar Ulrih z Univerze v Ljubljani (prva z leve) Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Prvi sestanek partnerjev v čezmejnem projektu Rast Istre, ki ga vodi dr. Nataša Poklar Ulrih z Univerze v Ljubljani (prva z leve) Foto: Tomaž Primožič/Fpa

KOPER > V knjižnici koprskega Znanstveno raziskovalnega središča (ZRS) so sredi prejšnjega tedna predstavniki ZRS, Inštituta za kmetijstvo in turizem iz Poreča, občine Vižinada, društva Triada iz Sv. Lovreča, Društva za trajnostni razvoj Istre in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je vodilni partner projekta Rast Istre, zastavili delovanje v prihodnjem letu.

Gre za projekt, v katerem bodo s sofinanciranjem iz strukturnih skladov EU preučevali in obujali rabo petih sadnih vrst iz Istre: mandlja, žižule in granatnega jabolka ter samoniklih navadne jagodičnice in koprivovca. Omenjene sadne vrste in še nekatere druge, oškoruš, murva in nešplja, bi potencialno lahko obogatile biodiverziteto v Istri in turistično ponudbo, obenem pa bi njihova revitalizacija lahko pomenila tudi nišno poslovno priložnost, saj vsebujejo antioksidante, vitamine in esencialne maščobne kisline, ki bi jih lahko izkoriščali v živilski in farmacevtski industriji.

Projektni partnerji bodo tako popisali stanje, oživljali vzgojo in promovirali uporabo plodov v kulinariki ter spodbujali razvoj produktov z višjo dodano vrednostjo.

Projektni svet, ki ga vodi dr. Nataša Poklar Ulrih z Biotehniške fakultete v Ljubljani, še išče zemljišče, na katerem bodo zasadili poskusna nasada žižule in granatnega jabolka. V naslednjih mesecih bodo oblikovali spletno stran, izdelali bodo smernice uspešnega gojenja omenjenih sadnih vrst, o njih bodo pripravili izobraževalne delavnice v celotni verigi od pridelovalca do potrošnika, ob zaključku projekta pa bodo izdali publikacijo. Vrednost enoletnega projekta je 217.024 evrov, velika večina denarja bo iz skladov EU.

SAŠO DRAVINEC


Najbolj brano